Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Mestni odprti prostori kot rekreacijska območja in zatočišča v primeru izrednih razmer : spoznanja po potresu v Malatyi
Avtorji:ID Pouya Sönmez, Sahar (Avtor)
ID Öner, Gamze (Avtor)
ID Pouya, Sima (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,31 MB)
MD5: 6F06601BEF7384CB23FAB7E7A9F9B355
Opis: slov.
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (5,00 MB)
MD5: 357B23CA42AAEB399AC2B263E0C9EC75
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo UIRS - Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Povzetek:Med potresom v Turčiji leta 2023 so bili javni odprti prostori pomembna zbirna območja, po potresu pa se niso mogli več ustrezno uporabljati za rekreacijo in niti niso mogli več zadovoljevati drugih vsakdanjih potreb prebivalcev. Avtorice so v članku proučile učinkovitost šestih javnih odprtih prostorov v Malatyi in njihove spremembe po potresu ter predlagale strategije za vključitev trajnostnih načel v načrte potresne varnosti. Pri tem so uporabile metodo naknadne ocene uporabe prostora, ki je vključevala terenske analize, polstrukturirane intervjuje s šestdesetimi občinskimi strokovnjaki in anketo, v kateri je sodelovalo 240 uporabnikov proučevanih prostorov. Izsledki so pokazali, da so med potresom za javne odprte prostore nastale težave, kot so neustrezna infrastruktura, pomanjkanje prostora za postavljanje šotorov in težave, povezane z varnostjo in vzdrževanjem površin. Po potresu se večina teh ne uporablja več za rekreacijo. Nekateri so se spremenili v trgovska območja, drugi so dobili nove uporabnike, pogosto so se pojavile še druge spremembe v rabi prostora. Glavna ugotovitev raziskave je, da potresna odpornost javnih odprtih prostorov ni odvisna samo od njihove velikosti, dostopnosti in lokacije, ampak tudi od možnosti izvajanja hitrih vzdrževalnih posegov na teh površinah in večnamenskosti, ki zagotavljata, da se na teh prostorih ohrani življenje in da delujejo tudi po naravni nesreči. Med ključnimi načrtovalskimi priporočili so vključitev ukrepov za okrepitev pripravljenosti na nesreče v mestno načrtovanje in omogočanje učinkovite obnove po nesrečah.
Ključne besede:avtobusna postaja, večkriterijska analiza, izbor lokacije, MOOSRA, ARAS, VIKOR
Status publikacije:Objavljeno
Datum objave:01.01.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 33-47, 108-121
Številčenje:Letn. 36, št. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-24800 Novo okno
UDK:656.1
ISSN pri članku:0353-6483
DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2025-36-02-03 Novo okno
COBISS.SI-ID:262267907 Novo okno
Opomba:Besedilo v angl., prevod v slov.;
Datum objave v DiRROS:19.12.2025
Število ogledov:27
Število prenosov:25
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Urbani izziv
Skrajšan naslov:Urbani izziv
Založnik:Urbanistični inštitut Republike Slovenije
ISSN:0353-6483
COBISS.SI-ID:16588546 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Urban open spaces as recreational areas and emergency shelters : lessons from the Malatya earthquake
Povzetek:Public open spaces (POSs) played an important role as gathering areas during the 2023 earthquake in Turkey. However, challenges arose after the earthquake because POSs struggled to fulfil their recreational functions and could not meet the daily needs of the population. This study evaluates the performance of and changes to six POSs in Malatya after the earthquake and suggests strategies for integrating sustainability principles into seismic protection plans. The post-occupancy evaluation method was used, including field analysis, semi-structured interviews with sixty municipal experts, and a survey with 240 users. The results show that POSs faced problems such as insufficient infrastructure, limited space for camps, and issues related to safety and maintenance during the earthquake. After the earthquake, most POSs had not regained their recreational identity, with some transforming toward commercial use, occupation by new users, and changes in land use. The study concludes that earthquake resilience depends not only on the size, accessibility, and location of a POS, but also on the area’s capacity for rapid maintenance and its multifunctionality, which ensure its vitality after a disaster. Planning recommendations include integrating disaster preparedness into city planning and facilitating post-disaster restoration.
Ključne besede:public open spaces (POSs), earthquake resilience, post-disaster recovery, Malatya, Turkey


Nazaj