| Naslov: | Vodarski pogled na uvajanje modro-zelene infrastrukture v mestih |
|---|
| Avtorji: | ID Radinja, Matej (Avtor)
ID Atanasova, Nataša (Avtor)
ID Zavodnik Lamovšek, Alma (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (529,41 KB)
MD5: 7C11B8452FA8D8357F739F221D982468
Opis: slov.
PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,07 MB)
MD5: 3AD5E6BC2AAB7DBA6FDCADE0FC04805E
Opis: ang.
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
|---|
| Organizacija: |  UIRS - Urbanistični inštitut Republike Slovenije
|
|---|
| Povzetek: | Modro-zelena infrastruktura (MZI) so naravni in polnaravni (zato zelena) decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju padavinskih voda (zato modra) v mestih, ki hkrati opravljajo zelo raznovrstne ekosistemske storitve. Razen v nekaj tujih mestih, kjer so že sprejeli strategije za njihovo sistematično uvedbo, je uvajanje MZI omejeno na zgolj posamezne osamljene primere. To še posebej velja za Slovenijo, kjer uporaba MZI še ni postala pravilo. Zaradi utečenih prostorskonačrtovalskih praks imamo v slovenskih mestih zadosten delež razmeroma enakomerno razporejenih zelenih površin, ki pa niso načrtovane po načelih MZI, zato njihova večfunkcionalnost z vidika voda ni izkoriščena. Ker upravljanje mestnega prostora in pripadajočih prvin spada pod okrilje več strok, nas je zanimala predvsem povezava med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda v mednarodnih strateških dokumentih in v slovenski zakonodaji. Na podlagi pregledane literature smo lahko sklenili, da je tovrstna povezava predvsem na mednarodni ravni, na nacionalni ravni pa je že šibkejša in je delovanje predvsem na izvedbeni ravni vezano na posamezne sektorje. V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri sistemskega uvajanja MZI v tujini: v Rotterdamu, Københavnu, v izbranih kitajskih mestih in v Filadelfiji, tem je skupno povezovanje med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda pri načrtovanju MZI. Rezultati analize stanja so bili izhodišče za oblikovanje priporočil, s katerimi je mogoče preseči sektorsko upravljanje mestnega prostora in doseči celovitejše upravljanje voda v (slovenskih) mestih. |
|---|
| Ključne besede: | trajnostni razvoj, prostorski razvoj, vodarstvo, prostorsko načrtovanje, urbana odvodnja, modro-zelena infrastruktura, podnebne spremembe |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 01.01.2021 |
|---|
| Leto izida: | 2021 |
|---|
| Št. strani: | str. 28-39, 98-110 |
|---|
| Številčenje: | Letn. 32, št. 1 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-23205  |
|---|
| UDK: | 712.25:556.18 |
|---|
| ISSN pri članku: | 0353-6483 |
|---|
| DOI: | 10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-003 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 69495299 |
|---|
| Opomba: | Besedilo v slov., prevod v angl.;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 05.08.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 366 |
|---|
| Število prenosov: | 210 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
