Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Prostorska analiza dostopnosti javnega potniškega prometa v Sloveniji
Avtorji:ID Tiran, Jernej (Avtor)
ID Razpotnik Visković, Nika (Avtor)
ID Gabrovec, Matej (Avtor)
ID Koblar, Simon (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,14 MB)
MD5: 51F315EE94A30622EBC89CE91F067C52
Opis: slov.
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,13 MB)
MD5: E03D676FDCF97FF9340FADEB2B649379
Opis: ang.
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo UIRS - Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Povzetek:Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP. Ugotovili so, da je dostopnost JPP v državi glede na 1000-metrsko oddaljenost od postajališč razmeroma zadovoljiva, glede na 500-metrsko oddaljenost od postajališč pa je zadovoljiva le na večini urbanih območij. Obsežna območja nimajo ustreznega dostopa do postajališč JPP, kar je zlasti na podeželju posledica majhne gostote prebivalstva, večje vrzeli v ponudbi pa se pojavljajo na območjih suburbanizacije, ki so nastala zunaj koridorjev JPP. Med letoma 2004 in 2020 so avtorji na območjih z najboljšo dostopnostjo JPP prepoznali trend nižje demografske rasti od slovenskega povprečja, na območjih največje rasti prebivalstva in intenzivne stanovanjske gradnje pa se je poselitev le delno umeščala v bližino omrežja JPP. To potrjuje domnevi o nedoslednem upoštevanju veljavnih prostorskih strateških aktov ter o nizki stopnji integracije prometnega in prostorskega načrtovanja.
Ključne besede:prometna geografija, dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, poselitev, prostorsko planiranje, Slovenija
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2022
Leto izida:2022
Št. strani:str. 39-54, 105-121
Številčenje:Letn. 33, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-23189 Novo okno
UDK:656.025.2:711.4(497.4)
ISSN pri članku:0353-6483
DOI:10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-04 Novo okno
COBISS.SI-ID:115272195 Novo okno
Opomba:Besedilo v slov., prevod v ang.;
Datum objave v DiRROS:05.08.2025
Število ogledov:333
Število prenosov:204
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Urbani izziv
Skrajšan naslov:Urbani izziv
Založnik:Urbanistični inštitut Republike Slovenije
ISSN:0353-6483
COBISS.SI-ID:16588546 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:A spatial analysis of public transport accessibility in Slovenia
Povzetek:This article analyses the accessibility of public transport in Slovenia in terms of the proximity of stops and trip frequency. By combining the Central Population Register with data on the provision of public transport services, geographic information systems were used to calculate the share of the population living within a 500 and 1,000 m radius from stops with a basic number of daily trips. The spatial differences in accessibility were analysed, and the population density data were utilized to identify the main gaps in provision. Moreover, the location of newer settlements was analysed in terms of their integration into the existing public transport network. It was determined that public transport accessibility in the country is relatively adequate within a 1,000 m radius; however, within a 500 m radius, it is adequate only in most urban areas. There are extensive areas without adequate accessibility, which is a consequence of low population density particularly in the countryside, whereas larger gaps in provision appear in suburban areas that have grown outside public transport corridors. The 2004–2020 study period revealed a trend of lower demographic growth than the Slovenian average in areas with the best public transport accessibility, whereas the areas of the greatest population growth and most intense residential construction have been only partly located in the vicinity of the public transport network. This confirms the hypothesis that current strategic spatial planning documents are not followed consistently, and that transport and spatial planning are insufficiently integrated.
Ključne besede:accessibility, mobility, public transport, settlement, spatial planning


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Urbani izziv

Nazaj