Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Večjezičnost in narodna zavest kot kvaliteti cerkvenega izobraženca v Istri pred Prvo svetovno vojno
Avtorji:ID Košir, Diana (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,67 MB)
MD5: 5EE886A2DC8B349DAFE0DDD34964CBDA
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://digitalna.ff.uns.ac.rs/sadrzaj/2025/978-86-6065-903-5
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:V prispevku je predstavljena paradigma večjezičnosti v Istri, ki je bila pred 1. svetovno vojno dežela Avstrijskega primorja. S sociolingvističnega vidika je opisan status jezikov v okolju, zlasti slovanskih, v odnosu do nemščine in dominantne italijanščine, ter analizirana jezikovna raba slovenskih izobražencev na primeru redovnika Hijacinta Repiča in duhovnika, prosvetnega delavca in politika Franje Ravnika. Njuno delovanje je predstavljeno s kulturno zgodovinsko metodo, izhajajoč iz modela etnične identitete, katerega pomembni del je narodna in jezikovna zavest posameznika. Ugotovljeno je bilo, da je bila tedaj izobražena duhovščina slovanskih korenin večjezična, za razliko od italijanskega klera, in da se je preklapljanje med jeziki dogajalo po načelu pragmatičnosti in aktualnosti. Na primeru dveh zgodovinskih osebnosti sta orisana dva »obraza večjezičnosti« – narodna zavest kot aktivna drža posameznika se je lahko odražala različno: pri patru Repiču skozi pisano besedo in izza samostanskih zidov, z jezikovno izobrazbo bodočih duhovnih pastirjev, pri Ravniku pa z angažirano družbeno-politično akcijo.
Ključne besede:Istra, frančiškani, duhovščina, Hijacint Repič (1863–1918), Franjo Ravnik (1832–1883), zgodovinska sociolingvistika, večjezičnost, jezikovna zavest, narodna zavest
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 452-467
PID:20.500.12556/DiRROS-21846 Novo okno
UDK:81ʹ27:27-75(497.5 Istra)
DOI:10.5281/zenodo.14983447 Novo okno
COBISS.SI-ID:231618307 Novo okno
Opomba:Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 7. 4. 2025;
Datum objave v DiRROS:07.04.2025
Število ogledov:425
Število prenosov:276
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Jezik i društvene nauke u kontaktu: izazovi interdisciplinarnosti : tematski zbornik
Uredniki:Nina Ilić, Jovana Marčeta, Kristina Pejković
Kraj izida:Novi Sad
Založnik:Filozofski fakultet
Leto izida:2025
ISBN:978-86-6065-903-5
COBISS.SI-ID:164879881 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P5-0409-2019
Naslov:Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Povzetek:The article presents the paradigm of multilingualism in Istria, which was the land of the Austrian littoral before the First World War. The status of languages in this area is described from a sociolinguistic perspective. German and Italian were the official languages of the administration, Italian was the predominant official language of justice and education, and its dialect version Istro-Venetian was the general language of communication in the public sphere with maritime and commercial activities between the Romance towns and the Slavic land. With a long Venetian tradition in Istria, Italian was the language of prestige and civilization. The Slavic languages gained social power in the second half of the 19th century, when they were recognised in the public sphere after the constitutional changes, when they gradually became the language of education and literacy increased among the population, which was also related to the advent of book printing and literary production. The language use of Slovenian educated people is analysed using the example of the monk Hijacint Repič and the priest, educator and politician Franjo Ravnik. Their actions are presented using a cultural-historical method based on the model of ethnic identity, which also includes the national and linguistic awareness of the individual. It was found that the educated clergy with Slavic roots at that time were multilingual, in contrast to the Italian clergy, and that the switching between languages was based on the principle of pragmatism and topicality. Using the example of two historical figures, two »faces of multilingualism« are outlined – national awareness as an active attitude of the individual could be reflected in different ways: in the case of Father Repič through the written word and behind the monastery walls through the linguistic education of future spiritual shepherds, in the case of Ravnik through committed socio-political action.
Ključne besede:Istria, Franciscans, clergy, Hijacint Repič (1863–1918), Franjo Ravnik (1832–1883), historical sociolinguistics, multilingualism, language awareness, national awareness


Nazaj