Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The precarious relationship between embodiment and digital religion
Avtorji:ID Friesen, Tobias (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (329,89 KB)
MD5: ABFEC05D8226C133622176442520E076
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.zrs-kp.si/index.php/poligrafi/article/view/459
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:This article presents a critique of the prevalent notion that the digital realm is characterized by a condition of disembodiment and excarnation. In order to sub-stantiate its argument, this article initially presents an example of the discourse surrounding the disembodiment thesis, namely Richard Kearney’s considerations of touch in the digital age. In this context, the article uncovers a dominant discur-sive framing of harmonization vs. over-problematization. It then proceeds to exa-mine the work of Thomas Fuchs and his phenomenological critique of virtuality, which also emphasizes the aspect of disembodiment. Lucy Osler presents a coun-terargument to the thesis of disembodiment, simultaneously contributing to both phenomenological and embodiment research. Following Osler, this article argues that embodiment is inherently precarious and that the digital sphere requires a theory of multiple modes of embodiment rather than the creation of a dichotomy between embodiment and the digital. The article concludes with some theoretical considerations of digital religion and theological reflections on the possibility of an online Eucharist, a topic that was prevalent in Christian theology during the COVID-19 pandemic.
Ključne besede:embodiment, disembodiment, phenomenology, digital religion
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2024
Leto izida:2024
Št. strani:str. 33-54
Številčenje:Let. 29, št. 113/114
PID:20.500.12556/DiRROS-21475 Novo okno
UDK:141.7:004
ISSN pri članku:1318-8828
DOI:10.35469/poligrafi.2024.459 Novo okno
COBISS.SI-ID:225811203 Novo okno
Avtorske pravice:Copyright (c) 2024 Tobias Friesen
Datum objave v DiRROS:11.02.2025
Število ogledov:465
Število prenosov:247
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Krhki odnos med utelešenostjo in digitalno religijo
Povzetek:avtor v članku kritično obravnava prevladujoče mnenje, da digitalni svet za-znamuje stanje breztelesnosti in iztelešenosti oziroma ločenosti od telesa. V pod-krepitev svojih argumentov najprej analizira enega izmed diskurzov, povezanih s tezo o breztelesnosti, in sicer razmišljanja Richarda Kearneyja o dotiku v digitalni dobi. V tej analizi izpostavi prevladujoči diskurzivni vzorec harmonizacije na eni strani in pretiranega problematiziranja na drugi. Nato obravnava delo Thomasa Fuchsa, ki v svoji fenomenološki kritiki virtualnosti prav tako poudarja vidik brezelesnosti. Lucy Osler podaja protiargument tezi o breztelesnosti, s čimer hkra-ti bogati tako fenomenološke raziskave kot raziskave o breztelesnosti. po zgledu Osler avtor zagovarja stališče, da je utelešenost inherentno krhka in da bi bila di-gitalnemu svetu bolj kot ustvarjanje dihotomije med utelešenostjo in digitalnim potrebna teorija o različnih modusih utelešenosti. V zaključku avtor poda nekaj te-oretičnih razmislekov o digitalni religiji in teoloških refleksij o možnosti spletnega obhajanja, kar je bila v krščanski teologiji med pandemijo covida-19 pogosta tema.
Ključne besede:utelešenost, breztelesnost, fenomenologija, digitalna religija


Nazaj