Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The effect of forest gaps on the diversity and composition of bacterial communities in mixed-type forest soils across the Carpathian mountains
Avtorji:ID Suban, Nejc (Avtor)
ID Maksimović, Olivera (Avtor)
ID Šibanc, Nataša (Avtor)
ID Martinović, Tijana (Avtor)
ID Dařenová, Eva (Avtor)
ID Čater, Matjaž (Avtor)
ID Grebenc, Tine (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,29 MB)
MD5: 2835852130439CF2878A816B916FF5FE
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Mixed forests of European beech (Fagus sylvatica L.) and silver fir (Abies alba Mill.) play a vital ecological role in Central and South-Eastern Europe. This study investigates the diversity and composition of soil bacterial communities in these forests, focusing on rhizosphere and bulk soils under varying canopy structures. Soil samples were collected from eight sites along the Carpathian Mountains, including managed forests and the remnants of old growth. Metabarcoding of bacterial communities revealed that alpha diversity (species richness, Shannon index, and evenness) was significantly affected by sampling location but not by forest canopy structure or soil type (rhizosphere and bulk soil). The lowest bacterial diversity was found in the old-growth forest of the Beskidy region, while the highest was recorded in managed forest in Vrancea. Beta diversity analyses showed minimal variation between rhizosphere and bulk soil bacterial communities, with geographic distance being the strongest predictor of community composition. Actinobacteriota and Proteobacteria were the dominant phyla across all sites, with higher relative abundance of Actinobacteriota in all rhizosphere samples compared to bulk soil. Complex combinations of various environmental conditions at each sampling location, including soil parameters (mainly pH and C:N ratio), the age of forest gaps, the type and intensity of disturbances, and species composition of above-ground vegetation, can strongly affect soil bacterial communities. A closer examination of additional environmental variables would be necessary to better explain the observed differences in the diversity and composition of bacterial communities.
Ključne besede:forest gaps, forest management, soil microbiome, soil, rhizosphere, Carpathians, temperate forest
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2024
Leto izida:2024
Št. strani:str. 53-63
Številčenje:Vol. 135
PID:20.500.12556/DiRROS-21115 Novo okno
UDK:630*18(045)=111
ISSN pri članku:2335-3112
DOI:10.20315/ASetL.135.5 Novo okno
COBISS.SI-ID:220654339 Novo okno
Datum objave v DiRROS:30.12.2024
Število ogledov:666
Število prenosov:168
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
SUBAN, Nejc, MAKSIMOVIĆ, Olivera, ŠIBANC, Nataša, MARTINOVIĆ, Tijana, DAŘENOVÁ, Eva, ČATER, Matjaž in GREBENC, Tine, 2024, The effect of forest gaps on the diversity and composition of bacterial communities in mixed-type forest soils across the Carpathian mountains. Acta Silvae et Ligni [na spletu]. 2024. Vol. 135, p. 53–63. [Dostopano 18 april 2025]. DOI 10.20315/ASetL.135.5. Pridobljeno s: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=21115
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J4-4547-2022
Naslov:Klimatske spremembe in ektomikorizne glive - v kakšne razmere še lahko uspešno sadimo gomoljike
Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J4-3086-2021
Naslov:Ekofiziološki, morfološki in rastni odzivi jelke in bukve vzdolž geografskega gradienta – izhodišče za napovedovanje prihodnjih razvojnih trendov
Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P4-0107-2020
Naslov:Gozdna biologija, ekologija in tehnologija

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vpliv gozdnih vrzeli na pestrost in sestavo bakterijskih združb v tleh mešanih gozdov Karpatov
Povzetek:Mešani gozdovi navadne bukve (Fagus sylvatica L.) in bele jelke (Abies alba Mill.) so eden najpomembnejših ekosistemov na območju srednje in jugovzhodne Evrope. S pristopom molekularne identifikacije smo analizirali diverziteto in sestavo talnih bakterijskih združb na osmih lokacijah vzdolž Karpatov. Metagenomska analiza bakterijskih združb je pokazala, da je na alfa diverziteto (bogastvo vrst, Shannonov indeks in enakomernost) pomembno vplivala le lokacija vzorčenja, ne pa tudi struktura gozdne krošnje ali vrsta tal (rizosfera in zemlja, oddaljena od vpliva korenin). Najmanjšo bakterijsko vrstno pestrost smo potrdili v pragozdnem rezervatu Beskidy, največjo pa v gospodarskem gozdu v Vranceji. Analiza beta diverzitete je pokazala minimalne razlike med bakterijskimi združbami rizosfere in zemlje zunaj rizosfere, pri čemer je bila geografska oddaljenost glavni dejavnik vpliva na sestavo bakterijske združbe. Actinobacteriota in Proteobacteria sta bila prevladujoča rodova bakterij na vseh analiziranih lokacijah, pri čemer je bila relativna pojavnost rodu Actinobacteriota v vseh vzorcih rizosfere višja kot v zemlji zunaj območja rizosfere. Kombinacije različnih okoljskih razmer, predvsem pH tal in razmerje med C in N, ter drugih dejavnikov, kot so starost gozdne vrzeli, intenziteta in vrsta motnje, ki je povzročila njen nastanek, ter vrstna sestava vegetacije na vzorčenih lokacijah, lahko pomembno vplivajo na mikroorganizme v tleh. Da bi bolje pojasnili razlike v pestrosti in sestavi bakterijskih združb, bi bilo treba v analize vključiti dodatne spremenljivke.
Ključne besede:gozdne vrzeli, gospodarjenje z gozdom, mikrobna združba tal, tla, rizosfera, Karpati, gozdovi zmernega klimatskega pasu


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj