Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Hamlet and the Philosophical Interpretation of Literature
Avtorji:ID Franke, William (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (379,10 KB)
MD5: 1EC8518DB587B1A3FC111AF41A49A03E
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Povzetek:The huge tradition of philosophical readings of Hamlet is focused here on the theme of unknowing as crucial to Shakespeare’s epistemology. In contrast with the rising paradigm of experimental science, which Hamlet and fellow student Horatio bring into the play and which informs even the method employed for proving the guilt of the king, Hamlet dramatizes the advent of a new model of unknowing knowing by faith in “providence.” This constitutes a transformation of an older paradigm of prophetic knowledge by revelation, which comes to Hamlet in the form of the ghost of his father, a figure arousing doubt rather than certainty, and hesitation rather than action. With Hamlet’s blind trust in what he calls “providence,” the metaphysical order is no longer an object of knowledge, and yet it can ground belief and can still guide a kind of action that proves finally to be efficacious, even if tragic. Philosophical readings by Cutrofello, Critchley, Pascucci, Lukacher, and others are shown to line up with this non-objective kind of knowing, or more exactly unknowing, which nevertheless renews a kind of prophetic dimension of revelation in poetic language.
Ključne besede:prophecy, apophasis, modern thought, negative poetics
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:23.06.2022
Leto izida:2022
Št. strani:str. 213-229
Številčenje:Letn. 31, št. 120/121
PID:20.500.12556/DiRROS-20670 Novo okno
UDK:821.163.6.09-1
ISSN pri članku:1318-3362
DOI:10.32022/PHI31.2022.120-121.9 Novo okno
COBISS.SI-ID:119791107 Novo okno
Datum objave v DiRROS:25.10.2024
Število ogledov:107
Število prenosov:38
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:Phainomena
Založnik:Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:1318-3362
COBISS.SI-ID:29705216 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Hamlet in filozofska interpretacija literature
Povzetek:Znotraj obsežne tradicije filozofskih branj Hamleta se pričujoči članek osredotoči na témo nevédenja kot bistveno za Shakespearovo epistemologijo. V nasprotju z razraščajočo se paradigmo eksperimentalne znanosti, kakršno v igro pritegneta Hamlet in njegov študentski prijatelj Horacij in kakršna navdihuje celo metodo, uporabljeno za dokaz kraljeve krivde, Hamlet dramatizira nastop novega modela nevedočega védenja s pomočjo vere v »previdnost«. To konstituira transformacijo starejše paradigme preroškega védenja s pomočjo razodetja, kakršno se Hamletu prikazuje v obliki duha njegovega očeta, osebe, ki namesto gotovosti spodbuja dvom in namesto delovanja obotavljanje. S Hamletovim slepim zaupanjem v tisto, kar sam imenuje »previdnost«, metafizični red ni več objekt védenja, a vseeno lahko utemeljuje verovanje in vodi nekakšno delovanje, ki se nazadnje izkaže za učinkovito, četudi tragično. Prispevek ponazarja, da se filozofska branja Cutrofella, Critchleyja, Pascuccija, Lukacherja in drugih ujemajo s takšno ne-objektivno vrsto védenja oziroma, natančneje, z nevédenjem, ki kljub vsemu obnavlja preroško razsežnost razodetja v pesniški govorici
Ključne besede:prerokba, apofaza, moderna misel, negativna poetika


Nazaj