Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Man as a Being of Hygiene in a Phenomenological and Anthropological Perspective
Avtorji:ID Vydrová, Jaroslava (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (323,95 KB)
MD5: 6EC4A2F45369E0AFD262DE08DC9A885F
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Povzetek:The aim of the text is to address the phenomenon of hygiene as that which concerns the transitory boundary of our corporeality (the lived body in the physical body), as an ambiguous and diverse phenomenon, which presents itself in various ways (in the field of expressivity). The study draws on the fruitful cooperation between phenomenology and philosophical anthropology. In the first part, the text analyzes how corporeality is treated in the phenomenological reflection based on Edmund Husserl’s conception of the lived body and in the following phenomenological thematizations of corporeality. Upon the foundation of such an approach, we engage in an elaboration of the problem of hygiene in its anthropological specificity. With the help of an anthropological study of Helmuth Plessner, it is possible, in the subsequent parts of the text, to approach the phenomenon of hygiene in its particular manifestations—as expressions of interaction in society (with examples of diplomacy and good manners) as well as in the field of artistic expressions (with examples of hygienic images in the first half of the 20th century). Hygiene thus appears as a phenomenon in the framework of a complex being in the world, and it cannot be derived from the outer (socially construed) or causal-physiological phenomena. This makes hygiene a specific leading clue for the research regarding subjectivity.
Ključne besede:Edmund Husserl, Helmuth Plessner, hygiene, lived body, works of art
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:23.07.2023
Leto izida:2023
Št. strani:str. 139-167
Številčenje:Letn. 32, št. 124/125
PID:20.500.12556/DiRROS-20613 Novo okno
UDK:165.62:572
ISSN pri članku:1318-3362
DOI:10.32022/PHI32.2023.124-125.6 Novo okno
COBISS.SI-ID:162073347 Novo okno
Datum objave v DiRROS:23.10.2024
Število ogledov:12
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:Phainomena
Založnik:Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:1318-3362
COBISS.SI-ID:29705216 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Človek kot bitje higiene s fenomenološkega in antropološkega stališča
Povzetek:Namen besedila je obravnava fenomena higiene kot tistega, kar zadeva tranzitorno mejo naše telesnosti (živo telo v našem fizičnem telesu), kot dvoumnega in raznolikega fenomena, ki se kaže na mnogotere načine (v polju ekspresivnosti). Študija se sklicuje na plodno sodelovanje med fenomenologijo in filozofsko antropologijo. V prvem delu besedilo analizira, kako o telesnosti razpravlja fenomenološka refleksija, utemeljena na pojmovanju živega telesa pri Edmundu Husserlu in pri nadaljnjih fenomenoloških tematizacijah telesa. Na podlagi takšnega pristopa se spoprimemo z razdelavo problema higiene v njegovi antropološki specifičnosti. S pomočjo antropološkega raziskovanja Helmutha Plessnerja se lahko, v naslednjih delih besedila, približamo partikularnim manifestacijam fenomena higiene ne samo kot izrazov interakcije znotraj družbe (s primeri diplomacije in lepega vedênja), temveč tudi na polju umetniškega izražanja (s primeri higienskih podob v prvi polovici 20. stoletja). Higiena se potemtakem kaže kot fenomen znotraj kompleksnosti prebivanja v svetu in je ni mogoče izpeljevati iz zunanjih (družbeno konstruiranih) ali kavzalno-fizioloških fenomenov. Na takšen način higiena postane posebno vodilo za raziskavo subjektivnosti
Ključne besede:Edmund Husserl, Helmuth Plessner, higiena, živo telo, umetnine


Nazaj