| Povzetek: | Prispevek obravnava razumevanje tubiti v smislu »môči-biti [zmožnosti biti]« (Seinkönnen) ali »možnosti« (Möglichkeit) znotraj dela Bit in čas (Sein und Zeit) Martina Heideggra. V jedru takšnega pojmovanja je okoliščina, da Heidegger možnosti ne razume kot modalne kategorije, ki je v logičnem smislu nasprotna nujnosti in v ontološkem smislu nasprotna realnosti. Heideggra zanima možnost kot taka, se pravi, možnost kot »realna možnost«. Članek pokaže, da to pojmovanje temelji na Heideggrovi analizi smrti. Kot »možnost popolne tubitne nemožnosti« je smrt poslednja, neizogibna in najnotrišnja možnost slehernega človeškega bitja. Skušamo pokazati, da je možnost smrti, kot najlastnejša možnost tubiti, ki se je vendar časovno ne da določiti, element, ki omogoča tubit za njeno enkratno prosto, svobodno eksistenco |
|---|
