Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Normalität als Grundphänomen des Lebens : versuch einer phänomenologischen Annäherung Avtorji: ID Marosan, Bence Peter (Avtor) Datoteke: PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (302,90 KB) MD5: 728C0E7EE9ADA1455BD38FA3CD4B4E16   Jezik: Nemški jezik Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek Organizacija: INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko Datum objave: 01.01.2024 Leto izida: 2024 Št. strani: str. 49-65 Številčenje: Letn. 33, št. 128/129 UDK: 1 Husserl E. ISSN pri članku: 1318-3362 DOI: 10.32022/PHI33.2024.128-129.3  COBISS.SI-ID: 205036035  Datum objave v DiRROS: 21.10.2024 Število ogledov: 1 Število prenosov: 2 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:	Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:	Phainomena
Založnik:	Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:	1318-3362
COBISS.SI-ID:	29705216

Sekundarni jezik

Jezik:	Slovenski jezik
Naslov:	Normalnost kot temeljni fenomen življenja : poskus fenomenološkega približanja
Povzetek:	V pričujočem članku skušamo pokazati, da je Husserlovo pojmovanje življenja zaznamovano z notrinsko normativnostjo na sleherni ravni. V tem kontekstu lahko razlikujemo med normalnostjo – kot širšim pojmom – in normativnostjo – kot specifičnim konceptom –, pri čemer se naše razpravljanje osredotoča predvsem na slednjo. Želimo razgrniti poglavitne tipe normativnosti znotraj Husserlovih del. Pri obravnavi najpomembnejših ravni normativnosti se bistveno sklicujemo na razmišljanja Anthonyja Steinbocka, v skladu s katerimi je mogoče razločiti štiri temeljne tipe normativnosti: soglasje, optimalnost, tipičnost in domačnost oziroma domači svet (Heimwelt). V nadaljevanju se raziskava osredotoči na prikaz, kako poglavitne ravni normativnosti razkrivajo drugačno vrsto reda pri racionalnih, samih sebe zavedajočih se bitjih kakor pri neracionalnih bitjih brez samozavedanja. Nazadnje skušamo demonstrirati, da obstaja načelna povezava med afektivnostjo in normativnostjo in da igra afektivnost odločilno vlogo pri konstituciji različnih oblik normativnosti
Ključne besede:	Edmund Husserl, filozofija življenja, normativnost, afektivnost, Edmund Husserl, philosophy of life, normativity, affectivity

Nazaj