Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The Significance of the Phenomenon in Immanuel Kant’s and Edmund Husserl’s Transcendental Philosophy
Avtorji:ID Muhammad, Irfan (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (315,17 KB)
MD5: 8E042BA532A9C601E6D1A0E3BD497118
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo INR - Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko
Povzetek:The article explores the concept of the phenomenon in the transcendental philosophies of Immanuel Kant and Edmund Husserl, arguing for the intricate connections and divergences between their philosophical frameworks. Kant’s transcendental idealism, rooted in the a priori knowledge and the conditions for human cognition, marks a pivotal shift from previous rationalist beliefs in non-empirical knowledge. By emphasizing phenomena as the ultimate objects of human cognition and asserting that the conditions for experience are inherent in the human mind, Kant lays the groundwork for a critical analysis of the relationship between subjectivity and objectivity. In contrast, Husserl’s transcendental phenomenology introduces a methodical approach to uncovering the essence of consciousness and phenomena. Central to Husserl’s transcendental idealism is the concept of intentionality, which serves as a bridge between consciousness and objects of knowledge. Unlike metaphysical idealism, Husserl’s transcendental idealism focuses on the correlation between phenomena and consciousness rather than solely on internal cognitive operations. The article navigates the evolution from Kant’s critical idealism to Husserl’s transcendental phenomenology, highlighting their shared emphasis on phenomena as the focal point of human cognition.
Ključne besede:phenomenon, Kant, Husserl, transcendental idealism, human cognition
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:23.07.2024
Leto izida:2024
Št. strani:str. 27-47
Številčenje:Letn. 33, št. 128/129
PID:20.500.12556/DiRROS-20549 Novo okno
UDK:1 Kant I. / 1 Husserl E.
ISSN pri članku:1318-3362
DOI:10.32022/PHI33.2024.128-129.2 Novo okno
COBISS.SI-ID:205035523 Novo okno
Datum objave v DiRROS:21.10.2024
Število ogledov:141
Število prenosov:33
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Phainomena : [glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani
Skrajšan naslov:Phainomena
Založnik:Fenomenološko društvo [etc.], Fenomenološko društvo [etc.], Nova revija, Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko
ISSN:1318-3362
COBISS.SI-ID:29705216 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Pomen fenomena v transcendentalni filozofiji Immanuela Kanta in Edmunda Husserla
Povzetek:Članek razpravlja o pojmu fenomena znotraj transcendentalne filozofije Immanuela Kanta in Edmunda Husserla, pri čemer izpostavlja zapletene povezave in divergence med njunima filozofskima okvirjema. Kantov transcendentalni idealizem, ki je zakoreninjen v apriornem védenju in pogojih človeškega spoznanja, zaznamuje pomemben premik glede na prejšnja racionalistična prepričanja o neempirični vednosti. S tem ko poudari fenomene kot poslednje objekte človeškega spoznanja in zatrdi, da so pogoji izkustva inherentni človeškemu umu, Kant predloži temeljno osnovo za kritično analizo razmerja med subjektivnostjo in objektivnostjo. V nasprotju s tem Husserlova transcendentalna fenomenologija vpelje metodični pristop za razkrivanje bistva zavesti in fenomenov. Osrednji pojem Husserlovega transcendentalnega idealizma je intencionalnost, ki služi kot most med zavestjo in objekti védenja. V nasprotju z metafizičnim idealizmom se Husserlov transcendentalni idealizem osredotoča na korelacijo med fenomeni in zavestjo in ne toliko na notranje kognitivne operacije. Članek sledi razvoju od Kantovega kritičnega idealizma do Husserlove transcendentalne fenomenologije in posebno pozornost podarja njunemu skupnemu poudarjanju fenomenov kot središčni točki človeškega spoznanja
Ključne besede:fenomen, Kant, Husserl, transcendentalni idealizem, človeško spoznanje


Nazaj