Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Suicide in the Austrian Littoral at the turn of the 20th century
Avtorji:ID Bratož, Urška (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.05
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ojs.inz.si/pnz/article/view/4350/4982
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (272,65 KB)
MD5: FBE18234E92766CEBDBE5DD010FA0976
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:The paper seeks to examine the social image of suicide at the end of the 19th and the beginning of the 20th century, focusing on the case of Trieste as a major Austrian urban centre, where the suicide rates were visibly increasing from at least the 1870s onwards. The perception of the growing presence of suicide in society made it possible to observe the reflec-tions on suicide from the last quarter of the 19th century, originating from different parts of Europe (Morselli, Masaryk, Durkheim), and at the same time how the discourses around suicide shed light on a somewhat broader picture of society, including its fears (of social problems and change, not least the potential threat of the imitative effect that the daily press was believed to create by reporting on suicides).The newspaper discourse usually followed the scientific publications of the time, and the contemporaneous observations on the mass of suicides were confirmed through statistical analyses and medical, sociological, philosophical, and other debates, while raising many other social issues with which suicide in urban areas could be linked (alcoholism, the growth of the proletariat, poverty, changing values, etc.). All these factors shaped the public debate on suicide as a problem of modern society, with an emphasis on (big) cities, where the prob-lem of suicide was much more pronounced than in smaller, non-industrial towns, or in the countryside of the Austrian Littoral.
Ključne besede:suicide, cities, modernisation, 1870-1910, Trieste, Koper, Austria-Hungary
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:09.10.2024
Leto izida:2024
Št. strani:str. 97-118
Številčenje:Letn. 64, št. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-20534 Novo okno
UDK:94(4):394.86"1870/1910"
ISSN pri članku:0353-0329
DOI:10.51663/pnz.64.2.05 Novo okno
COBISS.SI-ID:211577603 Novo okno
Avtorske pravice:(c) 2024 Urška Bratož
Datum objave v DiRROS:15.10.2024
Število ogledov:126
Število prenosov:72
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Prispevki za novejšo zgodovino
Skrajšan naslov:Prisp. novejšo zgod.
Založnik:Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Inštitut za novejšo zgodovino
ISSN:0353-0329
COBISS.SI-ID:7530754 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J6-3123
Naslov:Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:09.10.2024

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Samomor v Avstrijskem primorju na prelomu 19. in 20. stoletja
Povzetek:Prispevek opazuje družbeno podobo samomora ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, predvsem na primeru Trsta kot velikega mestnega središča, kjer je bil trend naraščanja samomorilnosti opazneje viden vsaj od sedemdesetih let 19. stoletja. Ob zaznavanju naraščajoče prisotnosti samomora v družbi so tudi v ta prostor prihajale razne evropske razprave o samomoru, od Morsellijeve in Masarykove do Durkheimove študije, diskurzi okrog samomora pa so hkrati odstirali nekoliko širšo sliko družbe, vključno z njenimi strahovi pred družbenimi problemi in spremembami.Časopisni diskurz je običajno sledil znanstvenim objavam svojega časa, opažanja o množičnosti samomorov so se potrjevala skozi statistične analize in medicinske, sociološke, filozofske ter druge razprave, obenem pa so odpirala tudi mnoge druge družbene problematike, s katerimi je bilo samomor v urbanem prostoru mogoče povezati (alkoholizem, rast proletariata, revščina, preoblikovanje vrednot idr.). Vse to je sooblikovalo javno razpravo o samomoru kot problemu moderne družbe, posebej večjih mest, saj je bila samomorilnost tam veliko bolj izrazita kot v manjših neindustrijskih mestih ali na podeželju Avstrijskega primorja.Primeri iz dnevnega tiska in poljudnoznanstvenih razprav razkrivajo raznolike podobe samomora. Na eni strani je bil prikazan kot neizogibna posledica neugodnih ekonomskih razmer oziroma finančne stiske, v kateri se je znašel (običajno) pred-stavnik proletariata, ali pa brezizhodnega položaja posameznika zaradi hude in neoz-dravljive bolezni. Samomor je lahko bil tudi medikaliziran kot nevrološka posledica določene psihične bolezni ali stanja. Na drugi strani pa je bil dojet kot posledica kvar-nega učinka modernega življenja in vrednot (na primer individualizma, hedonizma, materializma, ateizma ipd.), ki so izpodrivale varnost tradicionalnega objema družin-skega in družbenega življenja, in v taki obliki je bil tudi najbolj obsojan. Med načini, kako bi bilo to problematiko (ki je bila razumljena kot družbeno pogojena) mogoče zmanjšati ali preprečiti, je bilo tudi vprašanje potencialnega imitativnega efekta, ki naj bi ga na pojavljanje samomorov imel zlasti dnevni tisk s črno kroniko.
Ključne besede:samomor, mesta, modernizacija, 1870-1910, Trst, Koper, Avstro-Ogrska


Nazaj