| Naslov: | Hitra analiza tveganja fitoplazme na leskah : 'Candidatus Phytoplasma fragariae' - fitoplazme iz skupine 16SrV, katere največja podobnost je s sevi FD-D in FD70 |
|---|
| Avtorji: | ID Mehle, Nataša (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  DOCX - Predstavitvena datoteka, prenos (1,97 MB)
MD5: 17622F292F546B09757E3683D4D1587E
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Tipologija: | 2.13 - Elaborat, predštudija, študija |
|---|
| Organizacija: |  NIB - Nacionalni inštitut za biologijo
|
|---|
| Povzetek: | Glavni sklepi:
Skupna ocena tveganja:
'Ca. Phytoplasma fragariae' in/ ali fitoplazme skupine 16SrV (z največjo podobnostjo s sevi, ki na vinski trti povzročajo zlato trsno rumenico) so bile odkrite v propadajočih leskah iz geografsko ločenih nasadov v Sloveniji. V nekaterih nasadih je obseg propadanja lesk relativno velik.
Glede na vzorec pojavljanja propadlih in propadajočih lesk v nekaterih proučevanih nasadih je zelo verjetno, da imamo prenašalca, ki fitoplazme učinkovito prenaša znotraj nasada, kakor zelo verjetno tudi med nasadi in morda tudi iz drugih rastlin, ki rastejo v okolici. Možnost vnosa z vegetativno razmnoženim materialom, in možnost širjenja v nasadu s koreninskimi mostički, nista izključeni.
V vseh nasadih kjer je ena izmed proučevanih fitoplazem že prisotna (ali bo do vnosa še prišlo), lahko v primeru, da se ne uvedejo fitosanitarni ukrepi, pride do razširjanja v velikem obsegu. Ker okuženi grmi prej ali slej propadejo, bo škoda za lastnika intenzivnega nasada velika, posledično to lahko predstavlja tudi gospodarsko škodo za Slovenijo.
Fitosanitarni ukrepi:
S trenutnim znanjem o fitoplazmah na leski, je v primeru potrjene okužbe s fitoplazmami, pravilen ukrep težko določiti. S fitoplazmami okužene leske je vsekakor smiselno izruvati (s koreninami) in uničiti takoj ko se jih odkrije, saj obstaja velika verjetnost, da imamo v Sloveniji učinkovitega prenašalca teh fitoplazem.
V primeru sajenja novih sadik je priporočljivo, da se sadi le sadike, ki izhajajo iz preverjeno neokuženih matičnih dreves. Matična drevesa bi bilo smiselno testirati na prisotnost fitoplazem tudi v primeru, če nimajo bolezenskih znamenj, saj obstaja možnost, da so fitoplazme kljub temu prisotne v rastlini.
Ukrep glede tretiranja prenašalcev ne moremo predlagati, saj prenašalec pomemben za leske še
ni poznan oziroma potrjen. Enako ni znano če obstajajo sorte, ki bi bile tržno zanimive in so hkrati odporne na okužbo s fitoplazmami.
|
|---|
| Ključne besede: | fitoplazme, leska |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Datum objave: | 01.07.2019 |
|---|
| Kraj izida: | [Ljubljana? |
|---|
| Kraj izvedbe: | [Ljubljana? |
|---|
| Založnik: | s. n. |
|---|
| Leto izida: | 2019 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2019 |
|---|
| Št. strani: | 47 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-20306  |
|---|
| UDK: | 632 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 5157967 |
|---|
| Opomba: | Ov. nasl.;
|
|---|
| Datum objave v DiRROS: | 03.09.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 27 |
|---|
| Število prenosov: | 614 |
|---|
| Metapodatki: |     |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
