Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Izdelava sestojne karta na podlagi lidarskih podatkov
Avtorji:ID Bončina, Andrej (Avtor)
ID Trifković, Vasilije (Avtor)
ID Rosset, Christian (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (614,02 KB)
MD5: 7E8A0FF3481D871D8FEC917E2D46C1CB
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZGDS - Zveza gozdarskih društev Slovenije
Povzetek:Sestojna karta je pomemben vir podatkov o gozdnih sestojih. Postopki izdelave sestojne karte so različni. V prispevku prikazujemo i) postopek izdelave avtomatizirane sestojne karte (TBk), ki so ga razvili na Bern University of Applied Sciences (BFH), ii) izdelani sestojni karti TBk za gozdni območji Draga in Pokljuka, iii) klasifikacijo sestojev v sestojne tipe na teh območjih ter iv) rezultate primerjave avtomatske sestojne karte s sestojno karto, ki jo izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. Pri izdelavi TBk je dominanta višina drevja temeljni kriteriji razmejevanja sestojev, dominantna višina in stopnje zastiranje po sestojnih plasteh pa so temeljni kriteriji za klasifikacijo sestojev v sestojne tipe. Na TBk karti v Dragi in na Pokljuki je povprečna velikost sestoja 1,76 ha in 1,64 ha , kar je precej manj od povprečne velikosti sestoja na karti ZGS (5,90 ha in 2,85 ha). V velikostni strukturi sestojev na TBk v skupnem številu sestojev prevladujejo sestoji s površino, manjšo od 0,5 ha. Deleži sestojnih tipov na TBk in karti ZGS se ujemajo, razmejitev sestojev pa se razlikuje zaradi različnih kriterijev in podrobnejše obravnave sestojev pri TBk. Aktualnost karte TBk je pogojena s starostjo lidarskih posnetkov. Prednosti TBk so hitra izdelava, objektivnost razmejevanja, možnost spremljanja sprememb gozdnih sestojev v času, večplastne informacije o sestojih, poglavitna omejitev pa je omejen nabor sestojnih znakov, kot so poškodovanost, negovanost, kakovost, ki jih sicer pridobimo pri opisovanju gozdov, TBk tudi ne obsega podrobnega načrta.
Ključne besede:sestojna karta, lidarski podatki, klasifikacija sestojev, TBk
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2024
Leto izida:2024
Št. strani:str. 24- 34
Številčenje:Letn. 82, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-18961 Novo okno
UDK:630*56
ISSN pri članku:0017-2723
COBISS.SI-ID:196143107 Novo okno
Datum objave v DiRROS:21.05.2024
Število ogledov:179
Število prenosov:94
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo
Skrajšan naslov:Gozd. vestn.
Založnik:Zveza gozdarskih društev Slovenije
ISSN:0017-2723
COBISS.SI-ID:3736834 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:V4-2211-2022
Naslov:Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju z gozdovi zaradi klimatskih sprememb

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Forest stand segmentation using lidar data
Povzetek:A stand map is a crucial data source for forest stands, and the procedures for its creation can vary. In this paper, we present i) the process of creating an automated stand map (TBk), developed at the Bern University of Applied Sciences (BFH_HAFL), ii) the produced stand maps TBk for the forest areas of Draga and Pokljuka, iii) the classification of stands into stand types in these areas, and iv) the results of comparing the automatic stand map with the stand map produced by the Slovenian Forest Service. In the creation of TBk, the dominant height of vegetation is the fundamental criterion for delineating stands, while dominant height and cover levels in stand layers are fundamental criteria for classifying stands into stand types. The average stand size on the TBk map in Draga and Pokljuka is 1.76 ha and 1.64 ha, which is considerably smaller than the average stand size on the map by the Slovenian Forest Service (5.90 ha and 2.85 ha). In the size structure of stands on the TBk, stands with an area smaller than 0.5 ha predominate. The proportions of stand types on the TBk and map by the Slovenian Forest Service match, but the spatial matching of delineated stands is poorer due to different criteria for delineation and more precise spatial scale applied in the TBk procedure. The relevance of the map is conditioned by the period when the survey was conducted. The advantages of TBk include fast production, objectivity in delineation, the possibility of monitoring changes in forest stands over time, and multi-layered information about stands, with the main limitation being a limited set of stand characteristics (e.g. damage, stand quality) which are register in the terrestrial inventory. In comparison to the common stand map, TBk does not include qualitative stand parameters and planned management activities for the next planning period.
Ključne besede:stand map, lidar data, classification of forest stands, TBk


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Gozdarski vestnik

Nazaj