Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem Krasu
Avtorji:ID Babij, Valerija (Avtor)
ID Kutnar, Lado (Avtor)
ID Marinšek, Aleksander (Avtor)
ID Kermavnar, Janez (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,33 MB)
MD5: 35B3225ECA82ADDC639D19ECAB4FE452
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZGDS - Zveza gozdarskih društev Slovenije
Povzetek:V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede:gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2024
Leto izida:2024
Št. strani:str. 3-23
Številčenje:Letn. 82, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-18960 Novo okno
UDK:630*114+630*18:630*43(497.4)
ISSN pri članku:0017-2723
COBISS.SI-ID:196140035 Novo okno
Datum objave v DiRROS:21.05.2024
Število ogledov:1352
Število prenosov:541
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo
Skrajšan naslov:Gozd. vestn.
Založnik:Zveza gozdarskih društev Slovenije
ISSN:0017-2723
COBISS.SI-ID:3736834 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:Drugi - Drug financer ali več financerjev
Program financ.:Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Številka projekta:JGS
Naslov:Javna gozdarska služba
Akronim:JGS

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Forest soil and vegetation one year after the Goriški Kras fire
Povzetek:In 2023 – one year after the large fire at Goriški Kras raging in July 2022 – we surveyed the herb, shrub, and tree layers of vegetation and analyzed the soil to the depth of 10 cm on the selected forest sampling plots. The plots were selected on the locations of the permanent sampling plots (of the Slovenia Forest Service), with diverse damage grades due to the fire. We recorded a total of 260 species of ferns and seed plants on the selected plots. In the tree layer, we recorded 13 species (11 autochthonous and 2 non-native ones), in the shrub layer 30, in the herb layer 255 species. The most frequent in the tree layer were manna ash, hop hornbeam, and black pine; in the shrub layer manna ash, common smoketree, and brambles. In the herb layer, among other species we also recorded 19 tree species representing an important base in the natural regeneration of the burnt forest on Kras; the most frequent were hop hornbeam and mahaleb cherry. The gradient of damage after the fire is clearly shown in the majority of vegetation and soil variables. We detected statistically significant differences between the groups of plots with diverse damage levels for six parameters: pH values and sulfur content in the organic part of the soil, covering of the tree layer, covering of mosses, the number of species in the lower tree layer, the number of herb layer species. On the plots, we identified 9 invasive or potentially invasive non-native plant species (and another three species on the burnt area outside of the plots); the most frequent tree species were black locust and tree of heaven. The study significantly contributes to the understanding of vegetation development, regeneration of the key tree species, and forest soil damage in the initial phase after a large fire.
Ključne besede:forest vegetation, soil damage, forest fire, tree species, species diversity, invasive plant species, Karst, Slovenia


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Gozdarski vestnik

Nazaj