Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:On stifling a transcendental breath : an Italian contribution to the philosophy of breathing
Avtorji:ID Lewis, Michael (Avtor)
Datoteke:URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.35469/poligrafi.2023.413
 
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (403,86 KB)
MD5: D94A0C1AE2F7F83D51ECFFBD484F1BD7
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:The article contends that respiratory philosophy has, thus far, laid predominant stress upon the empirical form of breathing, as opposed to the transcendental; or at least it has used breath precisely as an occasion to elide or deconstruct this very opposition. Breath is then conceived primarily as material, bodily, and natural: as binding us together with the animals and with all living things.and yet this apparently benign ecological gesture is not without its deleterious side-effects: by contrasting this gesture with a more humanistic and transcendental conception of breath, inspired by Giorgio agamben’s work on the voice, we might begin to gain some clarity as to the jarring contrast that sprang up between the friendly valorisation of a shared con-spiration that has characterised this young philosophy up to now, and the intense, even violent, hostility to the breath of the other which the developed world exhibited from at least 2020 to 2022.We consider whether an overly empiricistic conception of breath and of the human might have played a part in this reversal of values. In conclusion, the article urges upon us a certain turn towards the transcendental form of the breath, and indeed to a certain human exceptionalism in this regard.
Ključne besede:Agamben, language, voice, breath, animal, human, humanism, transcendental, empirical, masks, stifling, identity, invisibility, virus, pandemic
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:20.12.2023
Leto izida:2023
Št. strani:str. 197-223
Številčenje:Letn. 28, št. 111/112
PID:20.500.12556/DiRROS-18931 Novo okno
UDK:14:616
ISSN pri članku:1318-8828
DOI:10.35469/poligrafi.2023.413 Novo okno
COBISS.SI-ID:195368451 Novo okno
Avtorske pravice:The Authors
Datum objave v DiRROS:14.05.2024
Število ogledov:46
Število prenosov:16
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:O dušenju transcendentalnega diha: italijanski prispevek k filozofiji dihanja
Povzetek:Avtor podaja mnenje, da je filozofija dihanja doslej poudarjala empirično obli-ko dihanja na račun transcendentalne ali, če hočemo, izkoriščala dih kot priložnost za izničevanje ali dekonstrukcijo tega nasprotja. Dih se tako primarno pojmuje kot nekaj snovnega, telesnega in naravnega, kot nekaj, kar nas povezuje z živalmi in vsemi živimi bitji.Ta na videz dobrohotna ekološka gesta pa ima tudi škodljive stranske učinke: če jo primerjamo z bolj humanistično in transcendentalno predstavo diha, ki jo je navdahnilo delo Giorgia agambena o glasu, bomo morda jasneje uvideli moteči kontrast med pozitivnim vrednotenjem so-dihanja, ki zaznamuje to mlado filo-zofijo, ter veliko nenaklonjenostjo, celo sovražnostjo do diha drugega, kakršno je razviti svet izkazoval najmanj od leta 2020 do leta 2022.avtor v članku tehta, ali je k takšnemu preobratu vrednot morda prispeva-lo preveč empiristično pojmovanje diha in človeka, v sklepnem delu pa poziva k nekakšnemu zasuku k transcendentalni obliki diha in pravzaprav k določenemu človeškemu ekcepcionalizmu v tem pogledu.
Ključne besede:Agamben, jezik, dih, žival, human, humanizem, transcendentalno, empirično, maske, dušenje, identiteta, nevidnost, virus, pandemija


Nazaj