| Povzetek: | Kmetijsko-gozdarski sistemi imajo strateško vlogo pri usklajevanju pridelave hrane z ohranjanjem biotske raznovrstnosti gozdov. Nujno je metodološko transparentno raziskati koristi in ekološke vidike, ki so temelj predanosti malih kmetovalcev k kmetijsko-gozdarskim sistemom. Ta raziskava je zato poskus analize relativnega pomena percepcije kmetov do izgube gozdov in koristi kmetijsko-gozdarskih sistemov v kontekstu predanosti kmetov kmetijsko-gozdarskim sistemom v populaciji kmetovalcev v državi Oyo na jugozahodu Nigerije. Študija je presečna raziskava, v kateri je bilo med poljedelci, izbranimi z namenskim vzorčenjem v skupinah, izvedenih 400 strukturiranih intervjujev. Za analizo spremenljivk je bilo ocenjeno strinjanje anketirancev s sklopi trditev. Za preverjanje značilnosti razlik v predanosti anketirancev kmetijsko-gozdarskim oblikam med podskupinami glede na spol in starost/izobrazbo sta bila uporabljena t-test neodvisnih vzorcev in enosmerna ANOVA. Pearsonov korelacijski koeficient je bil uporabljen za preučevanje razmerja med spremenljivkami. Rezultati kažejo, da je 57,8 % anketirancev izrazilo "visoko" predanost kmetijsko-gozdarski obliki gospodarjenja. Spol, starost in izobrazba so imeli vpliv na predanost (p < 0,05). Med odnosom do izgube gozdov in predanostjo zavezanostjo kmetijsko-gozdarski obliki gospodarjenja ni pomembne povezave (r = 0,038, p > 0,05), to pa velja za povezavo z zaznanimi koristmi (r = 0,426, p < 0,05). Biti moški, srednjih let in slabo izobražen, bistveno močneje pogojuje manjšo predanost kmetijsko-gozdarski obliki gospodarjenja. Na preučevanem območju skorajda ni ekološko pogojenih vzgibov oziroma motivacije za bodisi kmetijsko-gozdarsko obliko gospodarjenja ali obnovo gozdov. Zdi se, da je ekološko ‚pametno‘ kmetijstvo ali obnovitvena vloga kmetijsko-gozdarske oblike gospodarjenja med kmeti na preučevanem območju slabo uveljavljeno. |
|---|
