Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Unusual radiographic changes of a gout patient
Avtorji:ID Markota, Jelena (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,47 MB)
MD5: ECFC97B1B0A435E62EE956724CD27687
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.04 - Strokovni članek
Organizacija:Logo OI - Onkološki inštitut Ljubljana
Povzetek:Background. Gout is a metabolic disorder that results in hyperuricemia and accumulation of uric acid crystals (urats) in tissues, especially joint cortilage. The gouty arthritis presents as acute attacks of arthritis leading eventually to chronic gouty arthritis. In 80% of cases it first occurs in the matatarsophalangeal (MTP) joint of the great toe and is more frequent in mnle population. Case report. We present a case of unusual radiographic changes accompanying gouhy arthritis. A 63 year old female complained about swelling of the first MTP joint on the right, right knee, about stiffness of feet and hands' digits and about backache. First symptoms started to appear 30 years ago. In the time of examination radiographs displayed degenerative changes of the majority of presented joints, bilateral sacroiliitis and osseous ankylosisof both insteps. Microscopic examination showed urate crystals in thesamples of the synovial fluid aspirated from the knee. The histological findings of the synovial tissue after the synovectomy were also in favour of gouty arthritis. Conclusions. Radiographs are the most irnportant imaging modality in the diagnostic process of gout. However, radiographic differentialdiagnosis can be difficult, since the findings overlap with other conditions which cause arthritis and osteoarthritis especially in longstandinggout, elderly patients and females. The diagnosis must be often confirmed with the help of Inboratory and histological findings.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2004
Leto izida:2004
Št. strani:str. 349-352
Številčenje:Letn. 38, št. 4
PID:20.500.12556/DiRROS-18161 Novo okno
UDK:616-07
ISSN pri članku:1318-2099
COBISS.SI-ID:19027673 Novo okno
Opomba:BSDOCID112285;
Datum objave v DiRROS:13.02.2024
Število ogledov:216
Število prenosov:45
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Radiology and oncology
Skrajšan naslov:Radiol. oncol.
Založnik:Slovenian Medical Society - Section of Radiology, Croatian Medical Association - Croatian Society of Radiology
ISSN:1318-2099
COBISS.SI-ID:32649472 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Nenavadne radiografske spremembe pri bolnici s putiko
Povzetek:Izhodišča. Putika je metabolna motnja, ki je povezana s hiperurikemijo in nalaganjem kristalov sečne kisline (uratov) v tkiva, zlasti v sklepni hrustanec. Za urični artritis so značilni ponavljajoči se napadi akutnega artritisa, ki se lahko nadaljuje v kronično obliko. V 80% primerov se bolezen začne v metatarzofalangealnem sklepu nožnega palca in je pogostejša pri moških. Prikaz primera. Prikazali smo primer nenavadnih radiografskih spremembpri uričnem artritisu. 63-letna bolnica se je pritoževala nad občasnimotekanjem bazalnega sklepa desnega nožnega palca in desnega kolena, okorelostjo stopal in prstov rok ter bolečinami v hrbtu. Prve težave so se pojavile pred tridesetimi leti. Rentgenogrami so pokazali degenerativne spremembe večine slikanih sklepov, obojestranski sakroiliitis in kostno ankilozo obeh nartov. Pri pregledu sinovijske tekočine kolena s polarizacijskim mikroskopom so ugotovili uratne kristale. Tudi histološki izvid sinovije po sinovektomiji je potrdil urični artritis. Zaključki. Radiografija je najpomembnejša slikovna metoda pri diagnostiki putike. Diferencialna diagnostika pa je lahko težavna, kadar se spremembe prekrivajo zdrugimi artritisi ali osteoartrozo, zlasti pri dolgotrajni putiki, starejših bolnikih in ženskah. V teh primerih končno diagnozo potrdimo z laboratorijskimi in histološkimi izvidi.


Nazaj