| Povzetek: | Izhodišča. Namen članka je podati pregled vloge intervencijske radiologije v diagnostiki in zdravljenju zapletov po presaditvi ledvic. Zapleti nastanejo nažilah, sečnih izvodilih ter v ledvici in njeni okolici v obliki patoloških tekočinskih formacij. Diagnostiko, načrtovanje in vodenje znotrajžilnega zdravljenja žilnih zapletov opravljamo z Dopplerskim ultrazvokom (UZ), magnetno resonanco (MR) in z digitalno subtrakcijsko angiografijo (DSA). Zaključki. Najpogostejši žilni zaplet presajene ledvice je zožitev ledvične arterije, ki se pojavi pri 1% -12% bolnikov. Nezdravljena zožitev je lahko razlog za arterijsko hipertenzijo in odpoved ledvice, čeprav je zaplet potencialno ozdravljiv. Zožitev zdravimo s perkutano transluminalno ledvično angioplastiko (PTRA) z uporabo žilne opornice ali brez nje, ki je za hipertenzijo uspešna v 82% - 92% primerov, ohranitev presajene ledvice pa je možna v 80% - 100%. Zapleti, kot sta arterijska in venska tromboza, so redki. Po biopsijah se občasno pojavijo znotraj ledvične arteriovenske fistule in psevdoanevrizme, ki jih zdravimo s superselektivno embolizacijo. Najpogostejšiurološki zapleti so zožitve, zapore in fistule sečevodov, ki jih zdravimo s perkutano nefrostomo, balonsko dilatacijo, vstavitvijo dvojne J kateterske opornice ali kovinske opornice. Tekočinske patološke kolekcije, kotso limfokele, abscesi, hematomi zdravimo s perkutano drenažo. |
|---|
