Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Environment and breast cancer - the role of xenooestrogens in breast cancer
Avtorji:ID Plesničar, Andrej (Avtor)
ID Družina, Branko (Avtor)
ID Kovač, Viljem (Avtor)
ID Kralj, Božo (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (96,95 KB)
MD5: 085BD1ADC0F063110C8EA2C500B668F2
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo OI - Onkološki inštitut Ljubljana
Povzetek:The survival rate of breast cancer patients has not changed much in the last few decades in developed countries. In order to improve the efficacy of breast cancer prevention and treatment, the role of xenooestrogens in the mechanisms of its development has been evaluated. These industrial chemical bear little structural resemblance to each other and bind to the oestrogen receptors of exposed cells and/or trigger oestrogenic responses in laboratory test systems. Exposure to xenooestrogens has been regarded as a risk factor for carcinogenesis and a preventable cause of breast carcinoma. Several epidemiological and experimental studies in in vivo and in vitro conditions of the influence of xenooestrogens on the occurrence of breast cancer have been conducted in the last decades and have shown ambiguous results. No increase of breast carcinoma incidence could be found in women who were exposed to relatively high concentrations of xenooestrogens for extended periods and small quantities of these compounds that are present in the environment probably cannot act as etiological agents for the occurence of this disease. A multi step approach is suggested regarding the sequence of studies and measures that should be taken to further assess the importance of xenooestrogens on breast cancer carcinogenesis.
Ključne besede:dojka, ksenoestrogeni, novotvorbe
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.03.2002
Založnik:Slovenian Medical Society - Section of Radiology ; Croatian Medical Association - Croatian Society of Radiology
Leto izida:2002
Št. strani:str. 63-72,79
Številčenje:Vol. 36, no. 1
Izvor:Ljubljana
PID:20.500.12556/DiRROS-18027 Novo okno
UDK:616.19:616-006
ISSN pri članku:1318-2099
COBISS.SI-ID:1576555 Novo okno
Avtorske pravice:by Authors
Datum objave v DiRROS:31.01.2024
Število ogledov:136
Število prenosov:36
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Radiology and oncology
Skrajšan naslov:Radiol. oncol.
Založnik:Slovenian Medical Society - Section of Radiology, Croatian Medical Association - Croatian Society of Radiology
ISSN:1318-2099
COBISS.SI-ID:32649472 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Ksenoestrogeni in njihova vloga pri nastanku in razvoju karcinoma dojke
Povzetek:Petletno preživetje bolnic s karcinomom dojke se v razvitih državah v zadnjih desetletjih ni bistveno izboljšalo. Za čim večjo uspešnost pri preprečevanju in zdravljenju karcinoma dojke je zato nujno temeljiteje poznati pogoje in mehanizme nastanka in razvoja te bolezni. Še posebej je potrebno oceniti vlogo najrazličnejših dejavnikov tveganja iz okolja, med njimi tudi ksenoestrogene. Ksenoestrogeni so strukturno raznoliki in se vežejo na estrogenske receptorje izpostavljenih celic v tkivih dojke in/ali sprožajo estrogenične odgovore na laboratorijskih testnih sistemih. Zato je bila že pred nekaj leti postavljena hipoteza, da je lahko dolgotrajna izpostavljenost žensk ksenoestrogenom dejavnik tveganja pri razvoju raka dojke oz., da so ksenoestrogeni eden od možnih vzrokov nastanka te bolezni. Vendar z doslej zbranimi rezultati epidemioloških in laboratorijskih raziskav vloge in pomena ksenoestrogenov pri nastanku karcinoma dojke ni bilo mogoče natančno opredeliti. Tako posamezni polutanti med kloriranimi ogljikovodiki, ki so jih uporabljali kot pesticide na primer TCDD in indol-3-karbinol, delujejo celo v nasprotju z odgovori, ki jih v celicah sprožajo estrogeni in učinkujejo kot antiestrogeni. Ksenoestrogeni imajo šibke učinke, v vsakdanjem življenju jih zaužijemo ali prejmemo z drugačnimi aplikacijami le v zelo majhnih količinah. Njihova vloga pri nastanku raka dojke je nejasna. Celo pri ženskah, ki več let prejemajo sorazmerno velike količine estrogenih zdravil s kontracepcijo in hormonsko nadomestno terapijo, je ugotovljeno tveganje nastanka raka dojke minimalno. Tako je seveda edukacija bolnic otežkočena in je potrebno previdno interpretirati morebitno nevarnost izpostavljenosti ksenoestrogenom v njihovem okolju. Kljub tem problemom priporočajo ukrepe, ki bi zmanjšali prisotnost ksenoestrogenov v okolju. kakor tudi nadaljnje raziskave o njihovemvplivu na karcinogenozo.


Nazaj