Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Hydrogeological characterization of karst springs of the white (Proteus anguinus anguinus) and black olm (Proteus anguinus parkelj) habitat in Bela krajina (SE Slovenia)
Avtorji:ID Koren, Katja (Avtor)
ID Brajkovič, Rok (Avtor)
ID Bajuk, Manca (Sodelavec pri raziskavi)
ID Vraničar, Špela (Sodelavec pri raziskavi)
ID Fabjan, Vesna (Sodelavec pri raziskavi)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (13,65 MB)
MD5: 4C96A280F56463BE6F9C1EA28AEADD09
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo GeoZS - Geološki zavod Slovenije
Povzetek:The springs west of Črnomelj, in SE Slovenia, are the habitat of the black (Proteus anguinus parkelj) and the white olm (Proteus anguinus anguinus). Some of these springs are also the only known habitat in the world of endemic species of black olm. A steady decline in olm populations has been observed in this area over the past decades. Owing to the rapid runoff and groundwater flow high-resolution monitoring is essential in providing better insight into the hydrogeological characterization of the catchment area of springs. Specific factors and critical parameters of water behind said olm degradation have not yet been defined. Because the olm’s environment is largely aquatic, one potential critical parameter could be the higher water temperatures (>12 °C) or higher nitrate concentration (>9.2mg/l). The six-month observation of the springs (July – December 2021) point to water temperature as a potential critical parameter since the water temperature of the springs exceeded 12 °C in months July and August. Nitrate concentrations could also be a second critical parameter in the degradation of the olm’s habitat. Maximum nitrate concentrations above 9.2mg/l throughout much of the observation period (except for Dobličica spring). Due to less agricultural activity in December in the spring catchment area and a higher dilution rate due to reduced evapotranspiration and increased effective precipitation during this time of the year, the nitrate concentrations are decreased. The results of the measured parameters of groundwater could show the hydrogeological connection between the Otovski and Pački breg springs and between Šotor, Jamnice and Dobličica. The Obršec spring has an independent catchment area. A detailed estimation of the springs catchment area is possible due to a detailed geologic map. It is necessary to determine the origin of the nitrate (nitrate isotope analysis), to quantify the threshold values of the critical parameters, to define precisely all the causes of the olm deterioration, and to make proposals for appropriate measures to limit or even stop the decline of the olm population.
Ključne besede:hydrogeology, olm, ecology, nitrate, monitoring
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:04.08.2023
Založnik:Geološki zavod Slovenije
Leto izida:2023
Št. strani:str. 151-166
Številčenje:vol. 66, no. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-17835 Novo okno
UDK:556.3
ISSN pri članku:0016-7789
DOI:10.5474/geologija.2023.006 Novo okno
COBISS.SI-ID:164544259 Novo okno
Opomba:
Datum objave v DiRROS:16.01.2024
Število ogledov:551
Število prenosov:165
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Geologija
Skrajšan naslov:Geologija
Založnik:Geološki zavod Slovenije
ISSN:0016-7789
COBISS.SI-ID:5636866 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P1-0020-2020
Naslov:Podzemne vode in geokemija

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P1-0025-2018
Naslov:Mineralne surovine

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Hidrogeološka karakterizacija kraških izvirov na območju habitata belega (Proteus anguinus anguinus) in črnega močerila (Proteus anguinus parkelj) v Beli krajini (JV Slovenija)
Povzetek:Izviri zahodno od Črnomlja, v JV Sloveniji so habitat črnega (Proteus anguinus parkelj) in belega močerila (Proteus anguinus anguinus). Nekateri od teh izvirov so tudi edini znan habitat te endemične vrste črnega močerila. V zadnjih desetletjih je opazen upad populacije močerilov. Za boljši vpogled in ocenitev hidrogeoloških značilnosti prispevnega območja izvirov, je zaradi hitrega odtoka in toka podzemne vode pomembno pogosto spremljanje stanja. Potencialni vplivni dejavniki in parametri podzemne vode, ki bi lahko vplivali na slabšanje stanja ohranjenosti močerila še niso opredeljeni. Ker močeril večino časa živi v vodi, bi lahko potencialni kritični dejavnik bila višja temperatura vode (>12 °C) ali višja vsebnost nitrata v vodi (>9.2mg/l). Izsledki šestmesečnega spremljanja kažejo, da bi potencialni kritični parameter za slabšanje stanja ohranjenosti močerila bila temperature vode nad 12 °C v mesecih julij in avgust v opazovanem obdobju. Vsebnost nitrata bi prav tako lahko bil kritični parameter oz. razlog za upad števila močerilov in slabšanje stanja tega habitata. Najvišje vsebnosti nitrata so mejno vrednost za močerila presegale skoraj čez celotno opazovalno obdobje (z izjemo izvira Dobličice), razen v mesecu decembru. Vzrok za to je zelo verjetno zmanjšana kmetijska dejavnost oz. višja stopnja razredčenja v tem delu leta zaradi zmanjšane evapotranspiracije in višjih količin efektivnih padavin. Rezultati izmerjenih parametrov podzemne vode kažejo, na verjetno hidrogeološko povezavo med izviri Otovski in Pački breg ter med izviri Šotor, Jamnice in Dobličica. Izvir Obršec ima samostojno prispevno območje. V prihodnje bo podrobnejša opredelitev prispevnega območja izvirov mogoča z detajlnim geološkim kartiranjem. Potrebno je ugotoviti izvor nitrata (izotopske analize nitrata), kvantificirati mejne vrednosti kritičnih parametrov, določiti vse možne vzroke za slabšanje stanja ohranjenosti populacije močerila in opredeliti predloge ukrepov za preprečevanje oz. ustavitev upada populacije močerilov.
Ključne besede:hidrogeologija, močeril, ekologija, nitrat, monitoring


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Geologija

Nazaj