Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Raziskovanje možnosti prilagoditve trenutnega načina gospodarjenja z mešanimi gorskimi gozdovi za povečanje vezave ogljika v gozdovih
Avtorji:ID Podvinšek, Suzana (Avtor)
ID Štraus, Hana (Avtor)
ID Klopčič, Matija (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (717,78 KB)
MD5: DAA5032CE98DB302F12510A4CC2BE3E2
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZGDS - Zveza gozdarskih društev Slovenije
Povzetek:Gozd ima pomembno vlogo pri blaženju vpliva podnebnih sprememb z zagotavljanjem ponora CO2 in skladiščenju ogljika (C). V raziskavi smo se osredotočili na dve ekosistemski storitvi gozdov: zagotavljanje lesa kot osnovne surovine in vezave C kot ekosistemska storitev blaženja (negativnih) vplivov podnebnih sprememb. Razvoj gozdov smo modelirali na dveh projektnih pilotnih območjih: na Pohorju in v Dinaridih. Simulacijo smo izvedli s populacijskim matričnim modelom SLOMATRIX, ki je sestavljen iz štirih glavnih modulov, od katerih vsak simulira enega od ključnih procesov v raznomernih gozdovih: vrast, naravno odmiranje, sečnjo oziroma antropogeno smrtnost in rast dreves. V okviru projekta smo v model dodali dodaten modul za izračun vezave C. Razvoj gozda je simuliran za pet drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst: jelko, bukev, smreko, druge iglavce in druge listavce. Simulirali smo trenutno gospodarjenje z gozdovi (scenarij BAU), scenarij brez aktivnega gospodarjenja (NOM) in z linearnim programiranjem iskali optimizirani scenarij COPT, pri katerem smo iskali način gospodarjenja, ki bo izkazoval največjo vezavo C v gozdovih v naslednjih sto letih. Pri scenarijih BAU in COPT smo kljub zelo majhnim razlikam v začetni debelinski strukturi gozdov zasledili razlike v debelinski strukturi in drevesni sestavi posekanih dreves in dva različna načina za maksimizacijo vezave C. Za prvi način, ki je bil simuliran v Dinaridih, je značilen manjši posek skupnega števila dreves z izrazitim poudarkom na poseku jelke, vendar so drevesa v povprečju večjih premerov kot pri scenariju BAU. Za drugi način, ki je bil simuliran na Pohorju, pa je značilen posek znatnega deleža tanjšega drevja s poudarkom na smreki in bukvi, kar se odraža v znatnem povečanju števila dreves velikih premerov. Domnevamo, da so razlike v pristopih k optimizaciji posledica različne produktivnosti rastišč in razlik v razmerjih počasi : srednje hitro : hitro rastočih dreves.
Ključne besede:sekvestracija ogljika, modeliranje razvoja gozdov, scenariji gospodarjenja z gozdovi, lesnoproizvodna funkcija
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2023
Leto izida:2023
Št. strani:str. 3-19
Številčenje:Letn. 81, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-16445 Novo okno
UDK:630*61
ISSN pri članku:0017-2723
COBISS.SI-ID:149707779 Novo okno
Datum objave v DiRROS:19.04.2023
Število ogledov:466
Število prenosov:93
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo
Skrajšan naslov:Gozd. vestn.
Založnik:Zveza gozdarskih društev Slovenije
ISSN:0017-2723
COBISS.SI-ID:3736834 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P4-0059-2020
Naslov:Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Exploring possibilities to adapt current forest management in mixed mountain forests to enlarge carbon sequestration
Povzetek:Forests importantly mitigate the impact of climate change by ensuring CO2 sequestration and storing carbon (C). In our research, we focused on two ecosystem forest services: the production of timber as a basic raw material and carbon sequestration as an ecosystem service for mitigating (negative) impacts of climate change. We modelled forest development on two pilot areas, namely Pohorje and Dinaric Mountains. We performed the simulation using the SLOMATRIX population matrix model composed of four main modules, each simulating one of the key processes in uneven-aged forests: ingrowth, natural mortality, harvest (anthropogenic mortality), and growth of trees. In the framework of the project, we added a module for calculating the C sequestration. We simulated forest development for five tree species or tree species groups: fir, beech, spruce, other conifers, and broadleaves. We simulated the current forest management (BAU scenario), scenario without active management (NOM), and, using the linear programming, we looked for the COPT optimized scenario, at which we searched for the management scheme that would maximize C sequestration in forests in the next 100 years. In BAU and COPT scenarios, despite the minimal differences in the initial diameter structure of forests, we detected differences in the diameter structure and tree species composition of the harvested trees and two diverse approaches to C sequestration maximization. The first approach was characterized by a lower total number of harvested trees with a distinct emphasis on the harvest of fir; however, the harvested trees were on average of larger diameters than harvested trees in BAU. This approach was simulated in the Dinaric Mountains. In Pohorje a different approach was simulated; it was characterized by the harvest of a considerable share of thinner trees with an emphasis on spruce and beech, resulting in a substantial increase of large-diameter trees. We assume the differences in the optimization approaches may be caused by diverse site productivities and differences in the proportions of slow, medium-fast, and fast-growing trees.
Ključne besede:carbon sequestration, modelling forest development, forest management scenarios, timber production function


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Gozdarski vestnik

Nazaj