Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Prelom logike božjega profita v perspektivi nespodobne teologije
Avtorji:ID Navernik, Ignac (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (281,04 KB)
MD5: 4962EFEF323C87CB42484733FECB508D
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.35469/poligrafi.2020.236
 
Jezik:Slovenski jezik
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformira-nega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusove-ga življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni rav-ni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po-tem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.
Ključne besede:krščanstvo, krščanska teologija, teologija osvoboditve, filozofija religije
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:08.12.2020
Leto izida:2020
Št. strani:str. 139-165
Številčenje:Letn. 25, št. 97/98
PID:20.500.12556/DiRROS-14908 Novo okno
UDK:27-1
ISSN pri članku:1318-8828
COBISS.SI-ID:76429571 Novo okno
Avtorske pravice:ZRS Koper
Datum objave v DiRROS:28.03.2022
Število ogledov:2123
Število prenosov:786
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Povzetek:Marcella María Althaus-Reid defines her theological discourse as a critique of liberation theologies, with an admixture of queer theology. She accuses liberation theologies of establishing a new uniform class of the poor, who have also been deprived of their own reality as liberation theologies were too influenced by western or totalitarian T-theology. The concept of decency is important to South American societies and traditional theology helps to maintain it. in order for true liberation to take place, it must be embedded in the reality of people which in these terms is indecent in that extreme poverty is closely related to sexuality as bodies are the only thing that the poor still possess. There is an aspect that is very present in contemporary Christian theology, especially spirituality: that of God’s profit, i.e., the principle that the total balance of the God/man relationship must be in God’s surplus. it is kind of a transactional relationship that leans toward analogous to bonded labour, which is well seen in the story of Abraham’s bargain with God to spare Sodom and Gomorrah. As opposed to this narrative, there are three images from the life of Jesus which are transgressions of established decency: disciples plucking ears of wheat, thus violating the Sabbath; Jesus’ conversation with the Samaritan woman, where Jesus transcends the established order of interpersonal relationships at the level of gender and religion; and the crucifixion and resurrec-tion, which means a disruption on the existential level. if a profit is one of the main characteristics of the patriarchal-heteronormative construction of society, then God’s complete self-donation in Jesus suggests a final break with the logic of God’s profit. That is liberating for man as it is for the image of God. indecency is thus inscribed into the Gospel message itself.


Nazaj