Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Staroselske kozmologije v okviru novih epistemoloških in političnih teženj globalnega Juga
Avtorji:ID Terčelj, Marija Mojca (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (292,81 KB)
MD5: 271BD8039C0B1B286FE6E88E6E8FE391
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.35469/poligrafi.2021.302
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:Bistvena razlika med staroselskimi verstvi in svetovnimi religijami je v pojmovanju odnosa »človek – narava«. Staroselska verstva dojemajo človeka kot enakovrednega akterja pri vzpostavljanju kozmične harmonije, torej ga postavljajo ob bok vsem drugim živim in neživim bitjem stvarstva, medtem ko ga svetovne religije umeščajo v središče sveta. Krščansko religiozno izročilo na eni strani ter kartezijanski ontološki dualizem in metodološki empirizem na drugi so močno vplivali na razvoj zahodnjaške znanstvene misli. Družbene in humanistične vede so v zadnjih desetletjih naredile velik korak – prispevale so k novim razlagam glo-balnih ekonomskih in socialnih zakonitosti ter hibridizacije etničnih identitet in začele tesneje sodelovati z empiričnimi znanostmi. Problem nastane, ko je zaradi lastne zazrtosti katera koli druga vrsta znanja diskvalificirana kot »neznanstvena«, »lokalna«, »romantična«, nepopolna. V začetku 21. stoletja je staroselska kozmologija vstopila v politični diskurz in ideologijo številnih socialnih gibanj globalnega Juga. Na podlagi primerjalne analize treh konkretnih staroselskih kozmoloških in religioznih modelov (odnos človek – narava) želi članek opozoriti na potrebo po pluralizmu miselnih konceptov in družbenih praks.
Ključne besede:človek - narava, staroselci, pačamamizem, ekologija, razvoj
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:29.12.2021
Leto izida:2021
Št. strani:str. 63-91
Številčenje:Letn. 26, št. 103/104
PID:20.500.12556/DiRROS-14874 Novo okno
UDK:258
ISSN pri članku:1318-8828
DOI:10.35469/poligrafi.2021.302 Novo okno
COBISS.SI-ID:97342467 Novo okno
Avtorske pravice:ZRS Koper
Datum objave v DiRROS:22.03.2022
Število ogledov:596
Število prenosov:376
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi. revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Povzetek:The essential difference between indigenous religions and world religions is in the understanding of the “man-Nature” relationship. While the former perceive man as an equal actor in the establishment of cosmic harmony, placing him alongside all other living and non-living beings of creation, the latter place him in the centre of the world. The Christian religious tradition on the one side, and the Cartesian ontological dualism and methodological empiricism on the other, have strongly influenced the development of Western scientific thought. Over the past decades, the social sciences and humanities have made a great step forward: contributing to new interpretations of global economic and social laws, as well as of the hybridisation of ethnic identities, and starting to cooperate more closely with empirical sciences. The problem arises when self-indulgent introspection disqualifies any other type of knowledge as “non-scientific,” “local,” “romantic,” imperfect. At the beginning of the 21st century, the indigenous cosmology entered the political discourse and ideology of numerous social movements of the Global South. Based on a comparative analysis of three concrete indigenous cosmological and religious models (man vs. Nature relationship), this article seeks to draw attention to the need for a pluralism of mental concepts and social practices.
Ključne besede:man - Nature, indigenous people, Pachamamism, ecology, development


Nazaj