Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Ontological (in)security and the Kurdish issue in Turkey : ǂthe ǂuse of security discourse (1925‒1984)
Avtorji:ID Balaban, Gökçe (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (279,11 KB)
MD5: 48675AC37AD1EB36AD90A571F76548BF
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.35469/poligrafi.2021.274
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:How could one account for the discourse of security used by the Turkish state considering the Kurdish issue before 1984, when the terrorist attacks of the Partiya Karkaren Kurdistani (PKK) had not yet started, and hence there was no physical security threat against the state? This article aims to answer this question from the perspective of ontological (in)security. Based on Critical Discourse Analysis of state discourse, the article argues that the political, social and cultural traits of Kurdish identity created uncertainty in the Turkish self after the Sheikh Said re-bellion in 1925. Tribal/religious structures that were influential among Kurds and the expression of Kurdishness as a distinct identity disrupted the autobiographi-cal narratives about Turkishness, hence generating ontological insecurity for the Turkish state. To overcome this problem, the state relied on security discourse and securitized the traits of Kurdish identity, by which it felt threatened. As a result of this securitization, the state was able to legitimize the extraordinary measures taken against Kurds, such as forced resettlements. Securitization, in this sense, regenerated ontological security for the state, because the extraordinary measures served to suppress the Kurdish identity that threatened the certainty and conti-nuity of the Turkish self.
Ključne besede:Kurds, ontological security, ontological insecurity, the Kurdish issue, security discourse, securatization, Turkey
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:29.12.2021
Leto izida:2021
Št. strani:str. 261-287
Številčenje:Letn. 26 , št. 101/102
PID:20.500.12556/DiRROS-14871 Novo okno
UDK:323.15(=222.5)(560)
ISSN pri članku:1318-8828
DOI:10.35469/poligrafi.2021.274 Novo okno
COBISS.SI-ID:101761283 Novo okno
Avtorske pravice:ZRS Koper
Datum objave v DiRROS:22.03.2022
Število ogledov:448
Število prenosov:272
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Povzetek:Kako lahko pojasnimo sekuritarni diskurz, ki ga je turška država uporabljala pri soočanju s kurdskim vprašanjem pred letom 1984, še preden je prišlo do terorističnih napadov Kurdske delavske stranke (PKK), ko torej državna varnost ni bila fizično ogrožena? Na to vprašanje skuša avtor v prispevku odgovoriti z vidika ontološke varnosti oziroma negotovosti. Na podlagi kritične analize državnega diskurza dokazuje, da so politične, družbene in kulturne poteze kurdske identitete po uporu šejka Saida leta 1925 v turško jastvo vnašale negotovost. Plemenske in verske strukture, ki so imele med Kurdi velik vpliv, in izražanje kurdstva kot ločene identitete so kazili avtobiografske narative o turštvu ter posledično turško državo postavljali v ontološko negotovost. Država je skušala težavo rešiti s sekuritarnim diskurzom in sekuritizacijo lastnosti kurdske identitete, za katere je menila, da jo ogrožajo. S sekuritizacijo je upravičevala izredne ukrepe, ki jih je sprejemala zoper Kurde, denimo prisilno preselitev. Na ta način je obnovila svojo ontološko varnost, saj ji je z izrednimi ukrepi uspelo zatreti kurdsko identiteto, ki je ogrožala gotovost in kontinuiteto turškega jaza.
Ključne besede:ontološka gotovost, ontološka negotovost, sekuritarni diskurz, sekuritizacija


Nazaj