Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:The perception of minorities toward the Turkish state : ǂthe ǂcase of ethno-religious communities
Avtorji:ID Beylunioğlu, Anna Maria (Avtor)
ID Kaymak, Özgür (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (238,39 KB)
MD5: C800D44C6D21B4F146E38D08ED941F47
 
URL URL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.35469/poligrafi.2021.288
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo ZRS Koper - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria
Povzetek:The relationship between state and non-Muslim communities has been a de-licate issue since the founding of the Turkish Republic despite the principle of secularism stated in its constitution. Against this background, the association of national identity with Sunni-Islam has been the main marker of inclusion/exclusi-on for national identity. Especially since 2002 when the Justice and Development Party (JDP) came to power, the debate with regard to freedom of religion and the rights of religious minorities came to the fore. Over the course of decades there have been numerous studies approaching the state’s perspective towards religious minorities. However, there is a paucity of academic studies that focuses on citizen-ship experiences of the members of these communities through the course of their daily and social lives. In this article, we first provide a historical perspective of the state towards religious minorities from the establishment of the Republic until to-day, including the JDP period. In the second part of this study we aim to explore recasting perspectives of the non-Muslim minorities over the previous decade by taking the standpoint of the members of Greek Orthodox, Jews and Armenian communities. To this end, we conduct in-depth interviews with the members of these communities who reside in Istanbul. Finally, new negotiation fields which have been flourishing among these communities will be addressed.
Ključne besede:national identity, non-Muslim minorities, ethno-religious identity, religion-state relations, freedom of religion, civil society
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:29.12.2021
Leto izida:2021
Št. strani:str. 5-29
Številčenje:Letn. 26 , št. 101/102
PID:20.500.12556/DiRROS-14861 Novo okno
UDK:323.15(560)
ISSN pri članku:1318-8828
DOI:10.35469/poligrafi.2021.288 Novo okno
COBISS.SI-ID:100239107 Novo okno
Avtorske pravice:ZRS Koper
Datum objave v DiRROS:22.03.2022
Število ogledov:516
Število prenosov:389
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Poligrafi. revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Skrajšan naslov:Poligrafi
Založnik:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Povzetek:Vse od ustanovitve republike Turčije je kljub načelu sekularnosti, ki je zapisa-no v njeni ustavi, odnos med državo in nemuslimanskimi skupnostmi občutljivo vprašanje, povezovanje nacionalne identitete s sunitskim islamom pa glavni ozna-čevalec za vključenost v nacionalno identiteto ali izključevanje iz nje. Zlasti z letom 2002, ko je na oblast prišla Stranka za pravičnost in razvoj (JDP), je v ospredje stopila razprava o verski svobodi in pravicah verskih manjšin. Čeprav so v preteklih dveh desetletjih številne študije preučevale stališče države do verskih manjšin, pa je akademskih raziskav, ki bi se osredotočale na državljanske izkušnje pripadnikov teh skupnosti iz vsakdanjega in družbenega življenja zelo malo. Avtorici v prispev-ku najprej predstavita odnos države do verskih manjšin v zgodovinski perspektivi, od ustanovitve republike do danes, vključno z obdobjem vladavine stranke JDP. V drugem delu študije skozi poglede pripadnikov grške pravoslavne, judovske in armenske skupnosti raziskujeta, kako se je stališče do nemuslimanskih manjšin spremenilo v preteklem desetletju. V ta namen sta izvedli poglobljene intervjuje s pripadniki teh skupnosti, ki živijo v Istanbulu. V sklepnem delu raziskave pa obravnavata nova pogajalska področja, ki se uspešno razvijajo v teh skupnostih.
Ključne besede:nacionalna identiteta, muslimanske manjšine, etnično-verska identiteta


Nazaj