Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Geophysical investigations in the Radovna River Spring area (Julian Alps, NW Slovenia)
Avtorji:ID Torkar, Anja (Avtor)
ID Zajc, Marjana (Avtor)
ID Atanackov, Jure (Avtor)
ID Gosar, Andrej (Avtor)
ID Brenčič, Mihael (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,27 MB)
MD5: 1453284B69319D8CD8D4B59E200F20A0
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo GeoZS - Geološki zavod Slovenije
Povzetek:The Radovna River Valley is located in the north-western part of Slovenia in the Julian Alps, where there is an extensive intergranular aquifer whose depth to pre-Quaternary bedrock is unknown. Therefore, to obtain information about the depth of the valley and the geometry of the aquif er two geophysical methods were used in our study; ground penetrating radar (GPR) and seismic reflection method. The low-frequency GPR method has shown to be useful for determining the depth of the groundwater and the predominant groundwater recharge. Also, the high-resolution seismic method provided an insight about the morphology of the pre-Quaternary basement with the deepest point at 141 meters below surface. Measurements of hydrogeological parameters such as groundwater level and river discharge measurements were carried out in the study area. Both data analyses showed that groundwater level and river discharge are highly fluctuatingand rapidly changing, indicating a well-permeable aquifer, implying that such an aquifer is extremely sensitive and vulnerable to extreme climate events. Both the geophysical methods and the hydrogeological information have provided important information about the morphology of the valley and the alluvial aquifer, as well as increasing the knowledge about the Radovna springs system, which will contribute very important information for future hydrogeological studies.
Ključne besede:Ground penetrating radar, Seismic reflection method, Radovna spring, hydrogeology, aquifer geometry, glacial valley, groundwater table
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Založnik:Geološki zavod Slovenije
Leto izida:2021
Št. strani:str. 253-266
Številčenje:vol. 64, no . 2
PID:20.500.12556/DiRROS-14799 Novo okno
UDK:556.3
ISSN pri članku:0016-7789
DOI:10.5474/geologija.2021.014 Novo okno
COBISS.SI-ID:92835843 Novo okno
Datum objave v DiRROS:09.03.2022
Število ogledov:1229
Število prenosov:454
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Geologija
Založnik:Geološki zavod Slovenije
ISSN:0016-7789

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:28.12.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Geofizikalne raziskave na območju izvira reke Radovne (Julijske Alpe, SV Slovenija
Povzetek:Dolina reke Radovne leži v severozahodnem delu Slovenije na območju Julijskih Alp, kjer se nahaja obsežen medzrnski vodonosnik, katerega globina do predkvartarne podlage ni znana. Zato smo v naši raziskavi za pridobitev podatkov o globini doline in geometriji vodonosnika uporabili dve geofizikalni metodi; georadar in metodo seizmične refleksije. Metoda nizkofrekvenčnega georadarja se je izkazala za uporabno pri določanju globine podzemne vode in smeri prevladujočega napajanja podzemne vode. Tudi seizmična metoda visoke ločljivosti je omogočila vpogled v morfologijo predkvartarne podlage z najglobljo točko 141 metrov pod površjem. Na območju raziskav so bile opravljene tudi meritve hidrogeoloških parametro v, kot so gladina podzemne vode in pretok v reki. Analiza obeh parametrov je pokazala, da nivo podzemne vode in rečni pretok močno nihata in se hitro spreminjata, kar pomeni, da je tak vodonosnik izjemno občutljiv in ranljiv za ekstremne podnebne dogodke. Tako geofizikalne metode kot hidrogeološki podatki predstavljajo pomembne informacije o morfologiji doline in aluvialnega vodonosnika, prav tako je znanje o sistemu izvirov Radovne večje, kar bo predstavljalo po memben doprinos pri hidrogeoloških raziskavah v prihodnje.
Ključne besede:Georadar, refleksijska seizmika, izvir Radovne, hidrogeologija, geometrija vodonosnika, ledeniška dolina, gladina podzemne vode


Nazaj