Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Uspevanje omorike (Picea omorika (Pančić) Purk.) v generativnem semenskem nasadu Počivalnik pri Postojni
Avtorji:ID Bambič, Sebastian (Avtor)
ID Jarni, Kristjan (Avtor)
ID Božič, Gregor (Avtor)
ID Brus, Robert (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,47 MB)
MD5: 428D24CE0962E00D94BAECAC3652261A
 
URL URL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite https://doi.org/10.20315/ASetL.123.1
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Omorika (Picea omorika (Pančić) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Raziskavo smo opravili v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Izmerili smo jim prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, napravili analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras v Sloveniji najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi.
Ključne besede:Picea omorika, provenienca, fenotip, vitalnost, ujma, pogozdovanje
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2020
Št. strani:str. 1-11
Številčenje:Vol. 123
PID:20.500.12556/DiRROS-12684 Novo okno
UDK:630* 17:630*18+630*23(497.4Postojna)(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
DOI:10.20315/ASetL.123.1 Novo okno
COBISS.SI-ID:37851907 Novo okno
Datum objave v DiRROS:18.11.2020
Število ogledov:6663
Število prenosov:1993
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Program financ.:CRP
Številka projekta:V4-1818
Naslov:Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:18.11.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The success of Serbian spruce (Picea omorika (Pančić) Purk.) in the Počivalnik generative seed plantation near Postojna
Povzetek:Serbian spruce (Picea omorika (Pančić) Purk.) is an endemic tree species from the Balkan Peninsula. The species also thrives in Slovenia and would be an interesting minority alternative to Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) on some sites. This study was carried out in a Serbian spruce plantation below Počivalnik hill, between Unec and Postojna. The trees were planted in 1988 and are currently classified as a pole stand. We measured the diameters of the trees and systematically evaluated the vitality of each tree throughout the plantation. Data processing consisted of calculating the percentage of trees of each health status for each provenance and phenotype present in the plantation, creating a plantation model, and performing an analysis of variance and Tukey%s post-hoc test. We found that provenance has a significant effect on the vitality of trees but not on tree diameter. Phenotype affects both the vitality of trees and tree diameter. The correlation between phenotype and tree diameter is significant within phenotypes B (type %semidichotomy%) and C (type %serbica%). Also, the impact of phenotype on diameter increment varies between the different provenances. According to our investigations, the most suitable seed material for the Dinaric karst region of Slovenia is from the Šargan provenance (read Shargan). In terms of phenotype, types C (%serbica%) and F (%argentea%) seem to be the most suitable. They are also the most desirable for horticultural use.
Ključne besede:Picea omorika, provenance, phenotype, vitality, natural disaster, reforestation


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj