1. Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem CerkljanskemJože Čar, Jernej Jež, Blaž Milanič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ozemlje med vasmi Reka v dolini Idrijce, Bukovo pod Kojco in Zakriž pri Cerknem pripada v geografskem in geotektonskem pogledu Dinaridom. Gradijo ga kamnine dveh obsežnih narivnih enot Trnovskega pokrova, ki so bile za več deset kilometrov narinjene od severovzhoda proti jugozahodu v današnjo lego. Preko njih so narinjene kamnine Tolminskega pokrova, ki je na obravnavanem ozemlju najnižja narivna enota Južnih Alp. Pokrov sestavljajo dve notranji narivni grudi in vmesna narivna luska. Narivne enote so bile narinjene od severa proti jugu. V zahodnem delu obravnavanega območja stik med Južnimi Alpami in Dinaridi poteka ob Sovodenjskem prelomu.Kljub temu, da so kamnine v obravnavanih narivnih enotah približno enake starosti, lahko prepoznamo dva različna stratigrafska razvoja. Posebej izstopa problematika razvoja ladinijsko-spodnjekarnijskih psevdoziljskih plasti, to je zaporedja klastičnih in karbonatnih kamnin, ki se je odložilo v globljemorskem okolju Slovenskega bazena. Tako v Trnovskem kot tudi v Tolminskem pokrovu najdemo psevdoziljske plasti razvite v podobnem, litološko značilnem zaporedju, a so v Tolminskem pokrovu razvite v precej večji debelini kot v Trnovskem pokrovu in navzgor zvezno prehajajo v amfiklinske plasti, medtem ko je debelina psevdoziljskih plasti v Trnovskem pokrovu precej manjša, v normalnem zaporedju pa na njih leži platformni cordevolski dolomit. Ključne besede: narivna zgradba, Trnovski pokrov, Tolminski pokrov, Južne Alpe, Dinaridi, Slovenski bazen, trias, psevdoziljske plasti Objavljeno v DiRROS: 09.03.2022; Ogledov: 902; Prenosov: 357 Celotno besedilo (8,83 MB) |
2. Značilnosti bukovega semenskega sestoja na Blegošu s poudarkom na kakovosti debelBoštjan Mali, Andrej Verlič, Gabrielle I. Deckmyn, Aleš Kadunc, Hojka Kraigher, 2008, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, zgradba sestoja, kakovost debel, semenski sestoji, Blegoš, rdeče srce, zavitost rasti, krošenjski indeks Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1281; Prenosov: 443 Celotno besedilo (1,00 MB) |
3. Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v SlovenijiJan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo. Ključne besede: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1831; Prenosov: 516 Celotno besedilo (481,28 KB) |
4. Fitocenološki elaborati1962, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni sestoji, ekosistemi, vrste sestojev, Slovenija, zgradba sestojev, drevesne vrste, razširjenost, fitocenologija Objavljeno v DiRROS: 25.09.2020; Ogledov: 1093; Prenosov: 2492 Celotno besedilo (269,19 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih gozdovDavid Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku podajamo razširjen povzetek iz članka, objavljenega v reviji Forests z naslovom Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests (Hladnik in sod., 2020). Dodali smo predloge o prenovi varovalne, zaščitne in klimatske funkcije gozdov ter predloge ukrepov, ki izhajajo iz izsledkov raziskave gozdnih robov. Analizirali smo vertikalno zgradbo gozdnih robov in opozorili na pomen dimenzijskega razmerja dreves h/d na gozdnih robovih primestnih gozdnih zaplat ob Ljubljani, kjer ob pozidanih zemljiščih prevladujejo visoki in strmi gozdni robovi. Predstavili smo preprosto metodologijo, na podlagi katere je mogoče z metodami daljinskega zbiranja podatkov zasnovati monitoring primestnih gozdnih površin in gozdnih robov. Ključne besede: funkcije gozdov, stabilnost gozdnega roba, gozdni rob, zgradba gozdnega roba, LiDAR, urbani gozdovi Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2257; Prenosov: 744 Celotno besedilo (296,57 KB) |
6. Značilnosti okužbe s HPVMario Poljak, Boštjan Kocjan, Anja Oštrbenk Valenčak, Lea Hošnjak, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: papilomavirusi, človeški papilomavirusi, razvrščanje, zgradba in pomnoževanje, molekularna patogeneza okužbe, model karcinogeneze, imunologija okužbe Objavljeno v DiRROS: 08.04.2020; Ogledov: 1679; Prenosov: 560 Celotno besedilo (721,39 KB) |
7. Ocena potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na izgubo gozdnih površin, lesne zaloge in sestojno zgradbo gozdaMarko Kovač, Andreja Ferreira, Anže Martin Pintar, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni sestoji, lesna zaloga, zgradba sestojev, poseg, potencialni vplivi Objavljeno v DiRROS: 18.02.2020; Ogledov: 1668; Prenosov: 31 Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Študija potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na gozd - predstavitev rezultatov investitorju, 19. 6. 2019Andreja Ferreira, Marko Kovač, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Ajša Alagić, Boštjan Pokorny, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni sestoji, lesna zaloga, zgradba sestojev, poseg, potencialni vplivi, gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor Objavljeno v DiRROS: 16.12.2019; Ogledov: 2057; Prenosov: 50 |
9. Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posestiAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa. Ključne besede: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5426; Prenosov: 3428 Celotno besedilo (3,25 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |