201. Lunarni les - mit ali resničnostNiko Torelli, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Znanost ni mogla potrditi pozornost zbujajočih lastnosti "lunarnega" lesa, tj.lesa, posekanega ob "pravem času", kot ga "narekujejo" lunine mene, zodiaška znamenja in presenetljivi fiksni termini. Lunarni les naj bi imel posebne oz. za les nenavadne lastnosti: ne trohni, ne gnije, ne lotijo ga se insekti, ne gori, je bolj suh, se ne krči, ne poka, se ne veži in je zelo trd.Predstavljen je Gozdarsko-lesarski lunarni koledar za leto 2005. Ob dvomu o učinku Luninih "impulzov" na kvaliteto lesa, se iz povsem koledarskih razlogov zdijo problematični "fiksni" termini (npr. 1. marec) in vloga (premaknjenih) zodiaških znamenj. Lunarni les resda utegne imeti boljše lastnosti, vendar ne zaradi kozmičnih vplivov, ampak zaradi skrbnega izbora najboljših dreves (npr. "resonančna" starejša smrekovina, nem. Geigenbäume) inskrbnega ravnanja po poseku.
Ključne besede: lunarni les, lastnosti lesa, lunarni les, znanost o lunarnem lesu, kritika
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4493; Prenosov: 2014
 Celotno besedilo (507,49 KB) |
202. Izpiranje baker-etanolaminskih pripravkov iz lesaMiha Humar, 2006, pregledni znanstveni članek Povzetek: Baker-etanoilaminski zaščitni pripravki za les uspešno nadomeščajo klasične pripravke na osnovi bakra in kroma. V prispevku so opisani osnovni mehanizmi vezave, podrobneje pa je predstavljenih nekaj dejavnikov, ki vplivajo na izpiranje bakrovih učinkovin iz lesa. To so sestava in koncentracija pripravka, čas in temperatura vezave, uporabljena drevesna vrsta in postopek zaščite. Številni rezultati kažejo, da etanolamin bistveno izboljša vezavo bakrovih učinkovin v les, po drugi strani pa kasneje lahko povzroči tudi depolimerizacijo lesnih polioz, kar se kaže v intenzivnejšem izpiranju bakra iz lesa.
Ključne besede: zaščita lesa, bakrovi pripravki, amini, etanolamin, vezava, izpiranje, fungicidnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4276; Prenosov: 1908
Celotno besedilo (4,90 MB) |
203. |
204. Modelna napoved trendov lesnih zalog v odvisnosti od jakosti redčenj in proizvodne dobeJanez Krč, Boštjan Košir, 2003, izvirni znanstveni članek Ključne besede: pridelava lesa, načrtovanje, ekološki vidik, napoved, računalniška simulacija, razvoj gozdnega sestoja, model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4385; Prenosov: 1850
Celotno besedilo (117,08 KB) |
205. Odpornost nekaterih domačih vrst lesa proti termitom Reticulitermes lucifugusLjerka Kervina-Hamovič, 1975, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Reticulitermes lucifugus
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2608; Prenosov: 625
Celotno besedilo (2,20 MB) |
206. Biološke, ekološke in prirastne značilnosti iglavcev v vzhodni SlovenijiJanez Božič, 1975, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Merulis Lacrimans, Coniophora cerebella
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2393; Prenosov: 621
Celotno besedilo (8,27 MB) |
207. Ergonomske značilnosti mehaničnih sredstev za spravilo lesa : elaboratMarjan Lipoglavšek, Milan Jelušič, Edvard Goričan, Aleksander Golob, Boštjan Košir, Mladen Hladnik, 1980, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, spravilo lesa, mehanični sistemi, ropot
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2566; Prenosov: 611
Celotno besedilo (8,13 MB) |
208. |
209. Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesaBoštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih.
Ključne besede: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4867; Prenosov: 2461
Celotno besedilo (976,53 KB) |
210. Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na dinamiko vlaženja bukovineMojca Žlahtič Zupanc, Miha Humar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Žal uporaba bukovine zelo zaostaja za prirastkom, zato je treba nujno razviti dodatne aplikacije za rabo bukovega lesa. Ena izmed neizkoriščenih priložnosti je tudi raba za manj zahtevne konstrukcije na prostem. V primeru, da uporabljamo bukovino na prostem, moramo les na takšen ali drugačen način zaščititi. V zadnjem obdobju vedno bolj pridobiva na pomenu termična modifikacija in uporaba voskov, zato smo ti dve rešitvi uporabili tudi v tej raziskavi. Tako smo odpornost bukovine na navlaževanje spremljali v laboratorijskih razmerah in terenskih testih. Pred laboratorijskimi poizkusi smo vzorce izpostavili različnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja ter določili njihov vpliv na navzemanje vode v les. Izkazalo se je, da se je najbolje obnesel termično modificiran les, impregniran s suspenzijo naravnih voskov. Po drugi strani so abiotski in biotski dejavniki razkroja močno poslabšali odpornost proti navlaževanju bukovine in termično modificirane bukovine.
Ključne besede: bukovina, termična modifikacija, naravni voski, vlažnost lesa, navzem vode, odpornost, vodo-odbojnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4809; Prenosov: 2516
Celotno besedilo (585,27 KB) |
