Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (za����ita lesa) .

111 - 120 / 269
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa : evropski macesen (Larix decidua Mill.)
Jožica Gričar, Peter Prislan, 2021, strokovni članek

Ključne besede: anatomija lesa, značilnosti lesa, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1039; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (252,66 KB)

112.
Tokovi okroglega lesa v Sloveniji
Špela Ščap, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek

Povzetek: Analize tokov okroglega lesa so pomembno orodje za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ali regiji. Količina in struktura okroglega lesa, ki ga na leto dobimo iz gozdov, in njegova nadaljnja raba kažejo na stanje sektorja ter nakazujejo možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Tokovi okroglega lesa lahko služijo tudi kot podlaga za oblikovanje različnih scenarijev razvoja gozdno-lesnega sektorja ter za oblikovanje ustreznih politik. Glavni namen članka je predstaviti strukturo proizvodnje okroglega lesa ter njegovo rabo v zadnjih desetih letih. Poseben poudarek je na prikazu zunanje trgovine z okroglim lesom, saj se trendi v zunanjetrgovinski menjavi izrazito spreminjajo. Poleg tega velik delež izvoza okroglega lesa glede na proizvodnjo Slovenijo uvršča na rep evropskih držav. Trenutni trendi nakazujejo povečano domačo predelavo okroglega lesa in ponovno oživitev domače lesnopredelovalne industrije, čeprav je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo covid-19 in z izrednimi razmerami na domačem in tujem trgu.
Ključne besede: okrogli les, bilanca okroglega lesa, analiza tokov okroglega lesa, zunanja trgovina, poraba okroglega lesa
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1196; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (612,83 KB)

113.
114.
Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa : javor (Acer spp.)
Jožica Gričar, Peter Prislan, 2021, strokovni članek

Ključne besede: anatomija lesa, značilnosti lesa, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (265,21 KB)

115.
Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa : navadna jelka (Abies alba Mill.)
Jožica Gričar, Peter Prislan, 2021, strokovni članek

Ključne besede: anatomija lesa, značilnosti lesa, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1005; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (216,93 KB)

116.
117.
118.
119.
Pregled, izbira in analiza lesnih vrst : Rezultat D1.1.1 (M24, dokument)
Luka Krajnc, Polona Hafner, Andreja Vedenik, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: les, leseni izdelki, indikatorji kakovosti lesa, gostota lesa
Objavljeno v DiRROS: 09.04.2021; Ogledov: 1288; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (383,48 KB)

120.
Usklajena merila sprejemljive poškodovanosti gozdnih tal - preverjanje ustreznosti med gozdarskimi strokovnjaki
Anton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Splošno veljavna, predvsem pa v stroki sprejeta merila sprejemljive poškodovanosti tal po gozdni proizvodnji so predpogoj za učinkovito varovanje gozdnih tal in objektiven nadzor nad kakovostjo izvedbe gozdnih del. V raziskavi znotraj gozdarske stroke smo preverili sprejemljivost meril, ki so jih na osnovi dosedanjih raziskav predlagali Poje in sodelavci (2019). Anketiranje je bilo opravljeno na 35. Gozdarskih študijskih dnevih, kjer je na anketo odgovorilo 62 udeležencev iz različnih ustanov. Rezultati ankete so pokazali, da so usklajena merila strožja od predlaganih ter da se ocene po posameznih kazalnikih znotraj meril razlikujejo med deležniki. Po predlogu usklajenih meril je dopustna odprtost z vlakami 192 m/ha, s sečnimi potmi pa dodatnih 193 m/ha. Največja globina kolesnic na vlakah ne sme presegati 30 cm, na sečnih poteh pa 20 cm. Največja globina kolesnic na 90 % dolžine vseh sečnih poti na delovišču naj ne presega 10 cm. Tudi na osnovi rezultatov drugih študij se zdi predlog usklajenih meril smiseln in primeren s tehnološkega, ekonomskega in ekološkega vidika. Pred uvajanjem usklajenih meril v prakso je poleg njihovega preverjanja na terenu in morebitnega ponovnega usklajevanja treba nujno razviti metodo za ocenjevanje poškodovanosti.
Ključne besede: pridobivanje lesa, anketa, merila sprejemljive poškodovanosti tal, poškodba tal
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 3569; Prenosov: 2245
.pdf Celotno besedilo (970,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh