Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vi��je rastline) .

1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Zelišča za krepitev psihofizičnih sposobnosti
Luka Kristanc, 2019, strokovni članek

Ključne besede: zdravje, psihofizične sposobnosti, zelišča, stres, adaptogene rastline
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2019; Ogledov: 2183; Prenosov: 435
URL Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

5.
Zastrupitve z zdravilnimi pripravki
Luka Kristanc, 2019, strokovni članek

Ključne besede: zdravje, zastrupitve, zdravilne rastline, kronične jetrne okvare, sladki koren, konoplja
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2019; Ogledov: 1595; Prenosov: 416
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

6.
7th Slovenian Symposium on Plant Biology with International Participation, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, September 17-18, 2018, Ljubljana, Slovenia
2018, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Publikacija je zbirka povzetkov predavanj in posterskih predstavitev v okviru simpozija
Ključne besede: rastline, sistemska biologija, molekularna biologija, rastlinska ekologija, interakcije, rastlinska biotehnologija, zborniki, povzetki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 25.09.2018; Ogledov: 3737; Prenosov: 1334
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Daljinsko zaznavanje invazivnih rastlin
Domen Oven, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Razmah satelitske tehnologije, laserskega skeniranja in računalniške zmogljivosti v zadnjih desetletjih omogočajo uporabo novih metod za prepoznavanje invazivnih rastlinskih vrst. Slednje vplivajo na ohranjenost ekosistemov, saj podirajo vzorce obnašanja med organizmi, zmanjšujejo biodiverziteto in hkrati povzročajo ekonomsko škodo. Tehnologije daljinskega pridobivanja podatkov (ortofoto, multispektralni, hiperspektralni posnetki in lidarski podatki) omogočajo proučevanje vegetacije na večji prostorski ravni ter so tako uporabni za prepoznavanje invazivnih rastlin in za izdelavo napovednih modelov njihovega razširjanja. Invazivne rastline od domorodnih lahko ločimo na podlagi fenoloških, spektralnih in strukturnih lastnosti. Metode strojnega učenja so ene izmed pogostejših metod, ki so v rabi za prepoznavanje invazivnih rastlin na podlagi daljinsko zajetih podatkov. Uspešno prepoznavanje je v največji meri odvisno od lastnosti posnetkov in opazovanih rastlin. Daljinsko pridobljeni podatki omogočajo spremljanje časovne in prostorske dinamike razširjanja invazivnih organizmov, kar je ključno pri ocenjevanju potencialnega prostorskega širjenja posameznih invazivnih vrst in pri njihovem upravljanju ter posledično za sprejemanje odločitev načrtovalcev in okoljevarstvenikov. V članku so predstavljane najpogostejše lesnate invazivke in njihova razširjenost v Sloveniji, metode klasifikacij daljinskega zaznavanja invazivk, uspešnost prepoznavanja posameznih metod ter prednosti in slabosti daljinskega zaznavanja invazivnih rastlin.
Ključne besede: daljinsko zaznavanje, invazivne rastline, satelitski posnetki, multispektralni posnetki, lasersko skeniranje
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 3759; Prenosov: 647
.pdf Celotno besedilo (302,96 KB)

8.
9.
Dekompozicija gozdnega zeliščnega opada
Stanislav Červek, Dušan Robič, 1993, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rastline, razgradnja, gozd, obnavljanje, dekompozicija, zeliščni odpad, Calamagrostis villosa, Calamagrostis arundinacea
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2686; Prenosov: 1045
.pdf Celotno besedilo (356,05 KB)

10.
Vegetacija in ekologija barij v Sloveniji
Milan Piskernik, 1970, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, vegetacija, ekologija, barje, Slovenija, lesnate rastline, tipološka razčlenitev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2132; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (8,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.7 sek.
Na vrh