1. Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji 1.1Frane Adam, 2018, strokovna monografija Povzetek: Pred nami je nov zbornik Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji.
Nastal je na nekoliko nenavaden, toda poučen način. Intenca zbornika je
bila preseči zgolj avtorski, individualni pogled na glavne družbene silnice in politične trende.
Ocenili smo, da ima prvi zbornik dobre strani, pa tudi pomanjkljivosti.
Prišli smo do nekaterih rezultatov, zlasti v smislu celovitejše analize/refleksije slovenske družbe oziroma posameznih podsistemov, vendar smo kmalu o(b)stali na pol poti. Zato se je oblikovalo stališče, da bi nadaljevanje razprav moralo bazirati na bolj dinamičnem, interaktivnem in dialoškem pristopu in principu. Avtorji smo vsak zase odprli in tudi pojasnili nekaj relevantnih vprašanj, vendar je ostalo mnogo še nedorečenega, kontroverznega in neusklajenega. Preiti bi morali iz monologa v dialog in intersubjektivno preverjanje že napisanega, saj na tej osnovi lahko gradimo bolj izpopolnjene in bolj utemeljene analize.
Glavni problem družboslovja in humanistike je ravno v tem, da se premalo poslužujeta timskega dela in izmenjave stališč v okviru širše diskusije. Pri tem bi se morali bolj zgledovati po naravoslovju, sicer se bosta obe vedi popolnoma marginalizirali. Individualni pristop je nujen, ni pa zadosten.
Kompleksnosti sistema, kot tudi (majhnih) življenjskih svetov, ne moremo biti kos z individualističnim, monološkim ter (tudi) monodisciplinarnim pristopom. Po drugi strani moramo upoštevati pluralizem mnenj in interpretacij, vendar v tem smislu, da je vedno mogoče neko preverjanje oz. to, kar je K. Popper imenoval falsifikacija hipotez. Tako ostanejo tiste hipoteze (razlage), ki zdržijo kritično presojo. In tega v družboslovju ter humanistiki manjka. Komunikacija je šibka tako znotraj znanstvenih ved in disciplin kot tudi med njimi in družbo oz. zainteresirano javnostjo.
Tudi ne bi smeli imeti pred očmi le slovenskih razmer, morali bi jih
ocenjevati v luči mednarodnih in globalnih trendov. Sploh bi bilo treba več pozornosti posvetiti mednarodnim (globalnim) primerjavam.
Cilj teh novih razmislekov naj bi bil anticipacija sedanjih trendov in oris bodočega razvoja oziroma razvojnih pasti in padca v družbeno anomijo in vrednostni relativizem pod vplivom lastne ignorance ter globalnih trendov. Zlasti so nas zanimale strategije (tako mišljenjske kot politične), ki vzpodbujajo razvoj v smeri pluralistične demokracije (ta je prav gotovo v krizi, ogrožata jo populistično poenostavljanje, privlačnost »močnih osebnosti«, neučinkovitost dosedanjih politik na nacionalni ravni in ravni EU) ter meritokratske družbe v smislu preseganja klientelistične družbe.
To so bile predpostavke, ki smo jih poskušali vključiti v nova razmišljanja. Koliko smo v tem uspeli, bodo pokazale diskusije ob predstavitvi novega zbornika.
Frane Adam
Ključne besede: interdisciplinarno, posvet, demokratične vrednote, demokratična prenova, demokratični primanjkljaj, trajnostni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 11.02.2026; Ogledov: 581; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (4,30 MB) |
2. |
3. Degradacija ali regeneracija? : perspektive razvoja stika pristanišča z mestom v OdesiVladimir Khalin, Natalie Kiely, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: mesta, mestna nabrežja, pristanišča, trajnostni razvoj, urbanistični razvoj, Odesa, Ukrajina
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 638; Prenosov: 381
Celotno besedilo (627,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vodarski pogled na uvajanje modro-zelene infrastrukture v mestihMatej Radinja, Nataša Atanasova, Alma Zavodnik Lamovšek, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Modro-zelena infrastruktura (MZI) so naravni in polnaravni (zato zelena) decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju padavinskih voda (zato modra) v mestih, ki hkrati opravljajo zelo raznovrstne ekosistemske storitve. Razen v nekaj tujih mestih, kjer so že sprejeli strategije za njihovo sistematično uvedbo, je uvajanje MZI omejeno na zgolj posamezne osamljene primere. To še posebej velja za Slovenijo, kjer uporaba MZI še ni postala pravilo. Zaradi utečenih prostorskonačrtovalskih praks imamo v slovenskih mestih zadosten delež razmeroma enakomerno razporejenih zelenih površin, ki pa niso načrtovane po načelih MZI, zato njihova večfunkcionalnost z vidika voda ni izkoriščena. Ker upravljanje mestnega prostora in pripadajočih prvin spada pod okrilje več strok, nas je zanimala predvsem povezava med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda v mednarodnih strateških dokumentih in v slovenski zakonodaji. Na podlagi pregledane literature smo lahko sklenili, da je tovrstna povezava predvsem na mednarodni ravni, na nacionalni ravni pa je že šibkejša in je delovanje predvsem na izvedbeni ravni vezano na posamezne sektorje. V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri sistemskega uvajanja MZI v tujini: v Rotterdamu, Københavnu, v izbranih kitajskih mestih in v Filadelfiji, tem je skupno povezovanje med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda pri načrtovanju MZI. Rezultati analize stanja so bili izhodišče za oblikovanje priporočil, s katerimi je mogoče preseči sektorsko upravljanje mestnega prostora in doseči celovitejše upravljanje voda v (slovenskih) mestih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, prostorski razvoj, vodarstvo, prostorsko načrtovanje, urbana odvodnja, modro-zelena infrastruktura, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 661; Prenosov: 398
Celotno besedilo (529,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Skupnost znanja in inovacij EIT Urbana mobilnost – prijetnejše in bolj trajnostno bivanje v evropskih mestih z uporabo inovativnih rešitev : more pleasant and sustainable living in European cities through innovative mobility solutionsAnja Ilenič, Alenka Mauko Pranjić, Darko Kokot, Ana Mladenovič, Mateja Košir, 2021, strokovni članek Ključne besede: urbana mobilnost, mesta, urbano okolje, trajnostni razvoj, urbani izzivi
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 700; Prenosov: 395
Celotno besedilo (156,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpliv zelene infrastrukture na povezanost prebivalcev z naravo v LagosuAdedotun Ayodele Dipeolu, Eziyi O. Ibem, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi čedalje večjega krčenja zelenih površin v mestih se slabša povezanost ljudi z naravo, mestni prebivalci pa zato manj cenijo naravno okolje in v njem manj uživajo. Še vedno ni veliko znanega o tem, kako trenutna prizadevanja pri načrtovanju zelene infrastrukture vplivajo na povezanost prebivalcev z naravo, zlasti v mestih podsaharske Afrike. Avtorja v raziskavi proučujeta vpliv zelene infrastrukture na občutek povezanosti prebivalcev, kot navajajo sami, z naravo v izbranih stanovanjskih soseskah v Lagosu v Nigeriji. Na podlagi večstopenjskega vzorčenja je bilo v anketo vključenih 1.560 prebivalcev, podatki pa so bili analizirani z deskriptivno in kategorično regresijsko analizo. Rezultati kažejo, da čeprav so prebivalci večinoma nezadovoljni s kakovostjo in količino zelene infrastrukture v svojih soseskah, hkrati menijo, da ta pomembno pozitivno vpliva na njihovo povezanost z naravo. Regresijska analiza je poleg tega pokazala, da stanje in razpoložljivost zelenih površin za preživljanje prostega časa v soseskah najbolj vplivata na občutek povezanosti z naravo. Navedeni izsledki kažejo, da bi morali urbanisti in mestne oblasti za to, da bi z zeleno infrastrukturo izboljšali povezanost prebivalcev z naravo, posebno pozornost nameniti zagotavljanju in vzdrževanju zelenih površin v stanovanjskih soseskah na proučevanem območju in drugje.
Ključne besede: povezanost z naravo, mestni prebivalci, soseske, zelena infrastruktura, trajnostni razvoj mest
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 698; Prenosov: 356
Celotno besedilo (183,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Proučevanje trajnostnega razvoja mest : primer večjih mest v KazahstanuGulnara Nyussupova, Laura Kenespayeva, Damira Tazhiyeva, Madiyar Kadylbekov, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ugotavljanje primerjalne ravni trajnostnega razvoja mest ima pomembno vlogo pri oblikovanju njihove trajnostne prihodnosti. V članku avtorji na podlagi geografske podatkovne baze, izdelane ob podpori geografskega informacijskega sistema, proučujejo trajnostni razvoj 17 največjih mest v Kazahstanu med letoma 2007 in 2019. Izsledki njihove raziskave kažejo, da nobeno od proučevanih mest ni doseglo stopnje trajnostnega razvoja, ki bi bila po indeksu trajnostnega razvoja mest enaka ali višja od 0,750, hkrati pa nobeno ni doseglo stopnje razvoja, nižje od 0,300. Vseh 17 mest so zato avtorji ocenili kot zmerno trajnostne. V prihodnjih raziskavah bodo proučevali, kako lahko še izboljšajo sistem proučevanja trajnostnosti mest v Kazahstanu.
Ključne besede: mesta, Kazahstan, kazalniki trajnostnega razvoja, geografska podatkovna baza, indeks trajnostnega razvoja mest, Kazahstan, trajnostni razvoj mest
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 631; Prenosov: 361
Celotno besedilo (625,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest : teoretični pregledRümeysa Bayar, Aysun Aygün Oğur, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorici sta se v članku osredotočili na starostnike, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja ter fizičnih in družbenoekonomskih značilnosti bolj ranljivi z vidika posledic podnebnih sprememb kot druge skupine prebivalstva. V svetu sta opazna dva trenda: naraščanje podnebnih sprememb in staranje prebivalstva, zlasti v mestih. Povezave med navedenima skrb vzbujajočima trendoma v teoriji in praksi niso jasne, zato so nujne splošne smernice, ki so preproste za uporabo ter bi vladam, ustanovam in skupnostim omogočile zadevne rešitve. Avtorici sta zato na podlagi kritičnega pregleda literature predstavili sedem tematskih področij na različnih ravneh, ki so poglavitna za načrtovanje starosti prijaznih mestnih območij, odpornih proti podnebnim spremembam: okoljsko varnost, obveščanje in družbeno angažiranost ter zdravstvene in socialne službe na ravni mesta, okolico in prevoz na ravni sosesk ter javne površine in toplotno udobje in stanovanjske objekte na ravni skupin stanovanjskih zgradb. Predstavitev povezav med omenjenima trendoma v okviru, predstavljenem v tem članku, prispeva h globalnemu ozaveščanju, oblikovanju ukrepov in usmerjanju politik.
Ključne besede: podnebne spremembe, urbanistična politika, trajnostni razvoj, staranje prebivalstva, starosti prijazno mesto
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 1396; Prenosov: 417
Celotno besedilo (249,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem : uspešnost mest z županijskimi pravicami pri doseganju ciljev trajnostnega razvojaTamás Sikos Tomay, Dóra Szendi, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi velike koncentracije ljudi, podjetij, trgovine in borznih trgov so mesta najpomembnejša središča gospodarskih dejavnosti po svetu. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer, ki so posledica dejavnikov, kot so globalizacija, industrija 4.0, umetna inteligenca, pandemije in rusko-ukrajinska vojna, se mesta danes spopadajo z novim izzivi, za katere so potrebne inovativne in pametne rešitve za ohranjanje trajnostnosti in konkurenčnosti. Avtorja sta v članku analizirala uspešnost madžarskih mest z županijskimi pravicami z vidika pametnega razvoja, pri čemer sta se osredotočila zlasti na okoljsko in gospodarsko trajnostnost. Domnevala sta, da so gospodarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) zaradi razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov po navadi bolj trajnostna, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše privlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Analizirala sta tri od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN), pri tem pa sta uporabila kazalnike madžarskega centralnega statističnega urada in OZN ter jih prilagodila značilnostim madžarskega urbanega omrežja. Z normalizacijo minmax in izračunom povprečnih vrednosti sta oblikovala sestavljeni indeks ciljev trajnostnega razvoja. Mesta sta razvrstila v pet skupin, ki so se razlikovale predvsem po stopnji razvojne dinamike in privlačnosti mest za bivanje. Skupine, ki sta jih določila, izražajo prostorske značilnosti madžarskega urbanega omrežja, najbolj trajnostna pa so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države.
Ključne besede: mesta, trajnostni razvoj, pametna mesta, varstvo okolja
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 598; Prenosov: 391
Celotno besedilo (578,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Analiza kazalnikov zelenih površin : študija primera SarajevaDženana Tatlić, Azra Čabaravdić, Muhamed Bajrić, Melisa Ljuša, Sanela Klarić, Emira Hukić, 2024, ni določena Ključne besede: mesta, zelene površine, trajnostni razvoj, urbanizem, Sarajevo
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 922; Prenosov: 398
Celotno besedilo (303,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
