41. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti. Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4979; Prenosov: 1998 Celotno besedilo (1,57 MB) |
42. Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Mihej Urbančič, Andrej Wraber, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fitocenologija, sistematika rastlin, Omphalodo-Fagetum, subasociacija, dinarski gozd, jelovo-bukov gozd, gozdna tla, folični histosol na apnencu, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4793; Prenosov: 1951 Celotno besedilo (1,96 MB) |
43. Korelacija med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter produktivnostjo gozdnih tal v SlovenijiMarjan Pavšer, 1973, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, tla, fizikalne lastnosti, kemične lastnosti, klima, Slovenija, smreka, jelka, bukev Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3091; Prenosov: 1009 Celotno besedilo (4,67 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
44. Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnikaIgor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012, strokovna monografija Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst. Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5109; Prenosov: 1018 Celotno besedilo (3,87 MB) |
45. Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvahJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov. Ključne besede: tla, gozd, raziskovalna ploskev, raziskava, metoda dela, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4676; Prenosov: 1928 Celotno besedilo (1,02 MB) |
46. Rastiščne značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozdaLado Kutnar, Primož Simončič, Alenka Gaberščik, Andrej Martinčič, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: smrekovo barje, visoko barje, hidrologija, kemijske lastnosti tal, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordinacija, šotna tla, Pokljuka Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4756; Prenosov: 2001 Celotno besedilo (1,61 MB) |
47. Načrt za pospeševanje topolov na področju okrajnega ljudskega odbora CeljeJože Miklavžič, Janez Božič, 1959, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, tla, gojenje topolov, načrtovanje, stroški, snovanje sestojev, Celje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2730; Prenosov: 1564 Celotno besedilo (5,24 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
48. Anatomical-morphological identification of fine roots of the common European tree speciesTanja Mrak, Jožica Gričar, Peter Železnik, Hojka Kraigher, 2014, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: drobne korenine, rastlinska anatomija, rastlinska morfologija, gozdna tla, določevalni ključi, les korenin Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3291; Prenosov: 1361 Celotno besedilo (1,39 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
49. |
50. |