1. Poljub z dihom : filozofska teologija ljubečega srečanjaLenart Škof, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se ukvarja s premišljevanjem logike božanske ljubezni v budističnih tantrah, krščanski mistiki ter sodobni zahodni filozofiji religije in filozofski teologiji. Osnovna teza članka je, da vse omenjene tematizacije ljubezni povezuje arhaična povezanost popolnega in enotnega para, ki je bila izgubljena z razvitjem prvih plasti bivanja. Iskanje te izgubljene enosti para se v prvem delu izvaja z obravnavo budističnih tantričnih spisov, ki jim sledijo krščanski mistični spisi. V okviru krščanskega pojmovanja se opiramo na Jakoba Böhmeja in Franza von Baaderja ter njuno eksplikacijo logike izvornega para in poljuba z dihom. V drugem delu se pomaknemo za korak naprej v smeri filozofije in teologije ljubezni kot bližine in intimnosti v okviru misli Ludwiga Feuerbacha in Luce Irigaray. V tem delu tudi kritično premišljujemo o heteronormativni logiki teologije ljubezni. Eksplikacija ljubezni Feuerbacha in Irigaray nas nazadnje vodi v tretji del, v katerem se v navezavi na Catherine Keller sprašujemo o možnostih povezave filozofije ljubezni in kvantne prepletenosti. Prispevek sklenemo z meditacijo o bližini para in dvojine.
Ključne besede: filozofska teologija, poljub z dihom, ljubezen, filozofija diha, dvojina, tantra, Franz von Baader, Ludwig Feuerbach, Catherine Keller
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (978,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Radikalna teologija kot hermenevtika nemogočega : John Caputo in dogodkovnost resniceLuka Trebežnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se posveča delu Johna Caputa, sodobnega misleca s področja radikalne teologije. Z analizo osrednjih pojmov, ki jih je izbral za oznake svojih projektov, je proučena kontinuiteta njegove pisave in poudarjena inovativnost njegovih pristopov k postmoderni religijski misli. Prikazana je njegova miselna formacija in premišljene so nekatere izmed ključnih etap njegovega ustvarjanja, še zlasti njegovi pristopi k različnim teorijam hermenevtike in novi zasnovi pojma religije. V končni fazi je v članku poudarjena možnost prihodnjih branj in novih razumevanj Caputovega dela.
Ključne besede: radikalna teologija, hermenevtika, dekonstrukcija, postmoderna religija
Objavljeno v DiRROS: 01.03.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 175
Celotno besedilo (302,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prelom logike božjega profita v perspektivi nespodobne teologijeIgnac Navernik, 2020, ni določena Povzetek: Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformira-nega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusove-ga življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni rav-ni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po-tem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.
Ključne besede: krščanstvo, krščanska teologija, teologija osvoboditve, filozofija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 686; Prenosov: 338
Celotno besedilo (281,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Gibanje teologije osvoboditve : geneza, razcvet in zatonIgor Jurekovič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zametki latinskoameriške teologije osvoboditve kot družbenega gibanja sega-jo v 50. leta minulega stoletja. Gibanje je nato počasi rastlo do svojega vrhunca v začetku 70. let 20. stoletja. Sledeč relacijski sociologiji Pierra Bourdieuja, trdimo, da so formaciji gibanja botrovali tako objektivno-strukturni družbeni pogoji kakor tudi primerna percepcija družbenih akterjev. Med ključnimi družbenimi pogoji, na katere se osredotoča prispevek, so industrializacija latinske Amerike, institucionalna kriza latinskoameriške RKC, drugi vatikanski koncil, nastajajoča intelektualna neodvisnost celine ter izoblikovanje v Evropi in ZDA izobraženih teologov osvoboditve. Razcvetu gibanja v začetku 70. let je sledila odločna sprva notranja, nato pa tudi vatikanska konservativna restavracija, ki je v dobrem desetletju uspela uspešno zatreti gibanje teologije osvoboditve. Ob upoštevanju končne predstavitve zatona teologije osvoboditve se kot nastavek za nadaljnje raziskovanje ponudi priljubljenost binkoštnega protestantizma, gibanja, ki se opazno povečuje v zadnjih 30 letih, sočasno s pojavom neoliberalnih strukturnih reform na globalnem jugu.
Ključne besede: teologija osvoboditve, družbena gibanja, katoliška cerkev, Latinska Amerika, sociologija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 350
Celotno besedilo (239,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Poudarki dialoga med kristjani in marksisti na Slovenskem v 80. letih 20. stoletjaAnja Zalta, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek izpostavi (nekatere) poudarke dialoga med t. i. marksisti in katoličani v 80. letih 20. stoletja na Slovenskem. Osrednja os razprave se vrti okoli (razumevanja) metode historičnega materializma in naglaševanja marksizma kot svetovnega nazora. Na podlagi predstavitve zgodovinskega ozadja, predvsem odnosa Cerkve in papeških stališč do socializma in posledično do marksizma in komunizma, ter vprašanja rekatolizacije, se prispevek posveti teološkim odzivom na historični materializem. Izhajajoč iz konteksta protikomunistične restavracije ostaja posebej problematična retorika "kulturnega boja" kot spopada med dvema svetovnima nazoroma, ki posledično prinaša in utrjuje ideje, da gre pri marksizmu in (katoliški) religioznosti prav za takšen spopad. Članek problematizira tovrstne pozicije, hkrati pa pokaže na pomen vpeljave metode historičnega materializma, ki jo je (do neke mere) posvojila socialistična teologija mariborskega pomožnega škofa Vekoslava Grmiča in njegovega kroga.
Ključne besede: marksizem, katolicizem, socialistična teologija, historični materializem, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 355
Celotno besedilo (129,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
