1. Starizem v zdravstvenih ustanovahAmadeus Lešnik, Jožica Tomažič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Starizem izhaja iz predsodkov in stereotipov o lastnostih, ki jih na podlagi kronološke starosti pripisujemo starostnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starostniki v kliničnem okolju doživljajo starizem in v kolikšni meri jih le-ta prizadene. Metode: Opisna kvantitativna raziskava je bila izvedena v zdravstveni ustanovi na priložnostnem vzorcu 132 starostnikov, starih od 65 do 90 let. Uporabljen je bil na podlagi pregleda literature zasnovan vprašalnik z 11 vprašanji zaprtega tipa. Prisotnost starizma in stopnja prizadetosti je bila merjena s tristopenjsko številsko lestvico. Za opis vzorca in sistematičen prikaz odgovorov na raziskovalna vprašanja je bila uporabljena deskriptivna univariatna in bivariatna (hi-kvadrat test za neodvisne vzorce) analiza. Rezultati: Skupno je bilo zaznanih 319 diskriminatornih dogodkov. Od 132 anketiranih je najmanj en diskriminatorni dogodek doživelo 91 (69,0 %) starostnikov. Med slednjimi se je 40 (44,0 %) starostnikov počutilo vsaj enkrat prizadeto in 23 (25,2 %) vsaj enkrat zelo prizadeto. Pri zaznavanju prizadetosti statistično pomembne razlike med skupinami glede na spol (x2 = 13,554, p = 0,825), izobrazbo (x2 = 20,807, p = 0,409) in starost (x2 =19,328, p = 0,501) nismo ugotovili. Diskusija in zaključek: Raziskava potrdi prisotnost starizma v kliničnem okolju. Ker ima starizem negativen vpliv na odnos do starostnika in kakovost njegove oskrbe, je profesionalno komunikacijo s starostniki treba uvesti v izobraževanje vseh profilov zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: diskriminacija, predsodki, starostniki, zdravstveni delavci
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 101
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ugotavljanje dehidracije pri starostnikih, ki so bili obravnavani na nujni medicinski pomoči : akcijska raziskavaAmadeus Lešnik, Sebastjan Bevc, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Skrb za zadostno hidracijo starostnikov je pogosto izražena, vendar v praksi velikokrat pozabljena. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stanje hidracije pri starostnikih, starejših od 65 let, ki živijo v socialnovarstvenih institucijah v Mariboru in okolici. Metode: V retrospektivni raziskavi smo ugotavljali vrednosti označevalcev dehidracije pri 107 starostnikih, starejših od 65 let. Med njimi je bilo 70 (65 %) žensk, povprečne starosti 84,1 let, in 37 (35 %) moških, povprečne starosti 80,4 let. Vzorec je zajemal starostnike, napotene v ambulanto za Internistično nujno pomoč Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v obdobju od 1. 11. 2013 do 24. 1. 2014. Analizirali smo laboratorijske rezultate, zbrane v medicinsko-informacijskem sistemu. Kriterije dehidracije so predstavljali: natrij v serumu nad 145 mmol/L, sečnina nad 20 mg/ml oz. razmerje sečnina/kreatinin nad 20 : 1. Rezultati: Raziskava je potrdila prisotnost povišanih vrednosti označevalcev dehidracije pri 73,8 % obravnavanih starostnikov. En kriterij dehidracije je dosegalo 35 starostnikov, dva kriterija 39 in tri kriterije 5 starostnikov. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da povišane vrednosti označevalcev dehidracije ne dajo zanesljivega odgovora o stanju hidracije starostnikov, saj se le-ta lahko glede na uporabljene kriterije preceni ali podceni. Za boljšo oceno hidracije je v nadaljnjih raziskavah potrebno uporabiti natančnejše označevalce v kombinaciji s starostnikovimi kliničnimi znaki in anamnestičnimi podatki.
Ključne besede: tekočinsko ravnovesje, dehidracija, označevalci, starostniki
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 125; Prenosov: 55
Povezava na datoteko |
3. Kakovost življenja starostnikov z depresijo v domskem varstvuZoltan Pap, Ana Habjanič, Branislava Belović, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life - 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravje, samoocena, socialna vključenost, starostniki, kvaliteta življenja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 145; Prenosov: 68
Povezava na datoteko |
4. Zlorabe starostnikov na primeru doma za starejšeJasna Šmit, Ljiljana Leskovic, 2013, strokovni članek Povzetek: Uvod: Zlorabe in nasilje so dejanja, ki osebo prizadenejo proti njeni volji. Namen prispevka je predstaviti problem zlorab nad starostniki in ugotoviti, kolikšno je poznavanje in zavedanje tega problema med negovalnim osebjem. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika. Vprašanja so bila sestavljena s pomočjo pregleda strokovne literature obravnavanega področja. Raziskava je potekala med zaposlenimi v Domu starejših občanov Bor v Črnem Vrhu nad Idrijo leta 2010. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 30 delavcev zdravstvene nege in oskrbe v domu starejših občanov, in sicer 24 žensk ter 6 moških. Največ sodelujočih (n = 23) je imelo poklicno izobrazbo za bolničarja in izobrazbo pete stopnje zdravstvene smeri. Anketiranci v večini poznajo telesno, duševno in spolno zlorabo (n = 28). Najpogostejše žrtve zlorab so dementni (n = 26) in nepomični starostniki (n = 24), najpogostejši povzročitelji so sostanovalci v domu (n = 27). Zlorabe so se najpogosteje (n = 22) zgodile v popoldanskem času, ob delavnikih, v sobi starostnika. Zaposleni, ki so bili priča nasilju, so se v 2,5 % pogovorili s starostnikom. 25 anketirancev bi želelo več pogovorov na temo nasilja in zlorab na delovnem mestu z vodjo službe zdravstvene nege in oskrbe. 5 anketirancev ni izrazilo želje po dodatnem usposabljanju na temo nasilja. Diskusija in zaključek: Če želimo nasilje zmanjšati in omejiti, se ga moramo najprej zavedati in poznati njegovo problematiko. Najpogostejše žrtve zlorab so dementni in nepomični starostniki, najpogostejši povzročitelji pa sostanovalci v domu. Večina anketirancev bi želela izobraževanja na temo zlorabe in nasilja nad starostniki.
Ključne besede: zloraba, nasilje, starostniki, negovalno osebje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 132; Prenosov: 0 |
5. |
6. Zadovoljstvo starejših uporabnikov zdravstvene nege na domuDanica Železnik, Sanda Rajčić, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Stopnja zadovoljstva uporabnikov zdravstvene nege na domu služi kot pokazatelj subjektivne ocene kakovosti njihove obravnave. Namen članka je prikazati raven zadovoljstva uporabnikov zdravstvene nege na domu. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 186 uporabnikov zdravstvene nege na domu v Republiki Hrvaški v občini Osijek z okolico. Instrument raziskave je bil strukturirani vprašalnik, oblikovan za potrebe raziskave. Statistična analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo programa SPSS za Windows različica 9.0. Rezultati: Med uporabniki je bilo najbolj izpostavljeno zadovoljstvo s spoštovanjem diskretnosti in zasebnosti pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege (133 oz. 72,0 % uporabnikov), zadovoljstvo z ljubeznivostjo medicinskih sester in profesionalnim izvajanjem aktivnosti zdravstvene nege (131 oz. 70,0 % uporabnikov). S časom, ki jim je odmerjen za pogovor z medicinsko sestro, je bilo nezadovoljnih 40 (21,5 %) uporabnikov. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave pokažejo, da so anketiranci z aktivnostmi zdravstvene nege na domu v večini popolnoma zadovoljni, kar lahko kaže na dobro opravljeno delo medicinskih sester ali na bojazen uporabnikov, da bi v primeru izkazovanja nezadovoljstva bila njihova obravnava prekinjena. Najmanj zadovoljni so tisti uporabniki, ki jih medicinska sestra obišče samo dvakrat na teden, opravi zgolj s strani zdravnika predpisano negovalno aktivnost, za pogovor pa ji ne ostane časa, ker je slednji natančno odmerjen. Rezultati raziskave lahko služijo za načrtovanje in reorganizacijo zdravstvene nege na domu ter kot izhodišče novih raziskav.
Ključne besede: medicinske sestre, zdravstvena nega, domače okolje, starostniki, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 61; Prenosov: 23
Povezava na datoteko |
7. Življenjski slog starostnikov v Gorenjski regiji na področju duševnega zdravja in preventive pred poškodbamiJoca Zurc, Brigita Skela-Savič, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Namen raziskave je bil proučiti vedenjski slog starostnikov v Gorenjski regiji z vidika dveh izbranih dejavnikov zdravega staranja, in sicer preventive pred poškodbami in duševnega zdravja. Metode: V empirični kvantitativni anketni raziskavi je sodelovalo 218 starostnikov (>= 65 let) Gorenjske regije (56,9 % žensk, 43,1 % moških). Podatki so bili zbrani v obdobju od oktobra do decembra 2009 s strukturiranim anketnim vprašalnikom in obdelani s programom SPSS 20.0. Ob opisni statistiki so bili za testiranje statistično značilnih razlik med proučevanimi spremenljivkami uporabljeni test hi-kvadrat, t-test za neodvisne vzorce in enofaktorska analiza variance (p<= 0,05). Rezultati: Demenca (30,1 %) in depresija (29,8 %) sta med anketiranci najbolj poznani duševni bolezni. Ugotovljene so bile statistično značilne razlike pri viru informacij o duševnih boleznih glede na kraj bivanja (p=0,008) in pri osebah, ki bi jim starostniki zaupali težave z duševnim zdravjem, glede na starost anketirancev (p = 0,008). Največji dejavnik tveganja za poškodbe je po mnenju anketirancev neprevidnost pri vsakdanjih opravilih (81,5 %). Strah pred poškodbo je večji pozimi (x=3,80) in ko je starostnik sam (x = 3,27). Ugotovljene so bile statistično značilne razlike pri najpogosteje poškodovanem delu telesa glede na spol (p = 0,028), pri pripisovanju vzroka za poškodbo glede na starost (p = 0,001) in izobrazbo (p = 0,008), pri kraju, kjer pride do poškodbe, glede na starost (p = 0,004) in pri občutenju strahu pred poškodbami glede na starost (p = 0,004), izobrazbo (p = 0,021) in kraj bivanja (p = 0,002) starostnikov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave kažejo, da je promocijo zdravja pri zdravi skupini starostnikov potrebno usmeriti v promocijo specifičnih vedenj in znanj s področja duševnega zdravja ter preventive pred poškodbami. Nadaljnje raziskave življenjskega sloga so potrebne tudi pri starejši skupini starostnikov.
Ključne besede: starostniki, duševno zdravje, preventiva pred poškodbami, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja, Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 113; Prenosov: 0 |
8. |
9. Izkušnje zaposlenih z uporabo metode montessori pri delu s starejšimi in osebami z demenco v domu starejših občanov : študija primeraŠpela Mihevc, Tanja Križaj, Marija Petek Šter, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Pristop, usmerjen k uporabniku, prispeva h kakovosti življenja starejših in oseb z demenco v domu starejših občanov ter k dobremu počutju zaposlenih na delovnem mestu. Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje zaposlenih v domu starejših občanov z uporabo metode montessori pri delu s starejšimi in osebami z demenco. Metode: Narejena je bila študija primera v domu starejših občanov, kjer uporabljajo metodo montessori. Delno strukturirani intervjuji so bili izvedeni z enajstimi zaposlenimi v enem izmed domov za starejše občane v Sloveniji. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda analize vsebine. Rezultati: Identificirane so bile štiri kategorije: (1) vsebinski in organizacijski vidiki metode montessori pri obravnavi starejših in oseb z demenco; (2) sodelovanje med zaposlenimi, stanovalci in svojci; (3) osebni razvoj zaposlenih; (4) pomen izobraževanja za zaposlene. Raziskava pri izkušnjah zaposlenih v obravnavi starejših in oseb z demenco pokaže preplet vseh kategorij. Diskusija in zaključek: Ugotovitve prispevajo novo znanje na področju uporabe metode montessori v domovih za starejše občane. Izkušnje zaposlenih so pokazale, da uporaba metode montessori pripomore k boljšemu razumevanju pomena sodelovanja, izobraževanja ter s tem povezanega osebnega razvoja zaposlenih. V praksi je priporočeno sistematično uvajati metodo montessori za starejše in osebe z demenco s poudarkom na izobraževanju, ki je nujna podlaga za praktično delo. Predlagamo nadaljnje raziskovanje izkušenj zaposlenih ter iskanje možnosti za uvajanje metode tudi v druge domove starejših občanov.
Ključne besede: zdravstvena nega, kvalitativna metoda, pristop, usmerjen k uporabniku, starostniki, demenca, zaposleni
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 122; Prenosov: 80
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
