Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: A plethora of evidence links SARS-CoV-2 infection with concomitant cognitive dysfunction, which often persists weeks to months after the acute stages of illness and affects executive function, attention, memory, orientation, and movement control. It remains largely unclear which conditions or factors exacerbate the recovery. In a cohort of N=37 Slovenian patients (5 females, aged M = 58, SD = 10.7 years) that were hospitalized because of COVID-19, the cognitive function and mood states were assessed immediately after discharge and 2-months later to investigate the early post-COVID recovery changes. We assessed the global Montreal Cognitive Assessment (MoCA), Simple and Choice Reaction Times, executive functions (Trail-Making Test – TMT-A and TMT-B), short-term memory (Auditory Verbal Learning Test – AVLT), and visuospatial memory. We monitored depressive and anxiety symptoms and applied general self-efficacy and cognitive complaints questionnaires. Our results showed a global cognitive impairment (MoCA, Z = 332.5; p = 0.012), poorer performance on executive functions (TMT-A, Z = 188; p = 0.014; and TMT-B, Z = 185; p = 0.012), verbal memory (AVLT, F = 33.4; p < 0.001), and delayed recall (AVLT7, F = 17.1; p < 0.001), and higher depressive (Z = 145; p = 0.015) and anxiety (Z = 141; p = 0.003) symptoms after hospital discharge compared to 2-month follow-up, indicating that SARS-CoV-2 may transiently impair cognitive function and adversely affect the mood. No improvement in MoCA was observed in 40.5% of the patients at follow-up, indicating possible long-term effects of COVID-19 on global cognitive performance. Medical comorbidities (p = 0.035) significantly predicted the change in MoCA score over time, while fat mass (FM, p = 0.518), Mediterranean diet index (p = .0.944), and Florida Cognitive Activities Score (p = 0.927) did not. These results suggest that the patients’ medical comorbidities at the time of SARS-CoV-2 infection could importantly contribute to the acute impairment of cognitive function and stress the importance of systemic implementation of countermeasures to limit the negative consequences on public health.
Ključne besede: Coronavirus, recovery, acute respiratory sindrom, cognitive functions, cognitive impairment, MOCA, trail-making test
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 201
Celotno besedilo (643,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Izhodišče: Kaskadno testiranje je testiranje svojcev prvega dokazanega nosilca patogene različice/verjetno patogene različice (PR/VPR) določenega gena v družini. Uspešnost preventive rakavih bolezni v družini, v kateri je ugotovljena PR/VPR, je odvisna od identifikacije tistih krvnih sorodnikov, ki so prav tako nosilci družinske genetske okvare, pa sami še niso zboleli. Število krvnih sorodnikov iz družin z dednim sindromom za raka dojk in/ali jajčnikov (HBOC), ki se v sklopu obravnave na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) odločijo za predsimptomatsko svetovanje in testiranje po novoodkriti PR/VPR v družini, je trenutno neznano. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti število krvnih sorodnikov, ki so se odločili za predsimptomatsko testiranje, ko je bila v družini dokazana PR/VPR v genu BRCA1 in/ali BRCA2, in analizirati njihove značilnosti. Metode: Analizirali smo podatke, ki smo jih pridobili iz podatkovne zbirke Oddelka za onkološko klinično genetiko OIL med letoma 1999 in 2020, o testiranih in njihovih družinskih članih. Uporabili smo deskriptivne statistične metode. Rezultati: Med 5158 napotenimi družinami s sumom na HBOC smo odkrili 785 BRCA1 in BRCA2 pozitivnih, kar pomeni 15,2 %. Od vseh 785 pozitivnih družin se pri 27 % (212/785) družin za genetsko svetovanje še ni odločil nihče od svojcev. V družinah, kjer so se svojci odločili za posvet (573 družin), se jih je 79 % oglasilo v prvih 12 mesecih od razkritja pozitivnega rezultata prvemu testiranemu. V teh 573 družinah se je skupno 1731 oseb odločilo za predsimptomatsko testiranje, od tega je bilo 80,3 % žensk. Povprečno število krvnih sorodnikov, ki so se med letoma 1999 in 2020 odločili za predsimptomatsko svetovanje in testiranje, je dva (2,21) na družino. Če odštejemo družine, v katerih se ni javil nihče od svojcev, pa so se javili povprečno trije (3,02) svojci na družino, torej so poleg nosilca družine na posvet prišli vsaj še trije. Zaključek: Kaskadno testiranje je uspešen način ugotavljanja nosilcev PR/VPR v družini in v populaciji. Trenutno je edini dokazano uspešen način, s katerim lahko zdravim, bolj ogroženim posameznikom omogočimo preventivne ukrepe preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka, s čimer dokazano podaljšujemo življenja. Možnost za odločitev o preventivnih ukrepih bi morali tako imeti vsi krvni sorodniki ob pozitivnem rezultatu prvega testiranega. Treba bo raziskati, zakaj se pri slabi tretjini pozitivnih družin ni javil noben družinski član in kako lahko še izboljšamo klinične poti, da bi povečali odziv svojcev.
Ključne besede: genetsko testiranje, kaskadno testiranje, dedni sindrom raka dojk in jajčnikov, HBOC, krvni sorodniki, BRCA1/2
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 765; Prenosov: 366
Celotno besedilo (266,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: ginekološki raki, dedni sindrom, genetsko svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2020; Ogledov: 1581; Prenosov: 493
Celotno besedilo (306,29 KB)

Ključne besede: ginekologija, onkologija, nacionalni programi, dojke, maternični vrat, nosečnost, ščitnica, endometrij, reproduktivno zdravje, pozne posledice, jajčnik, dedni rak, genetsko svetovanje, Lynchev sindrom, preventivna adneksektomija, intraperitonealna kemoterapija, Sertolijeve celice, intersticijske celice, metastaze, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2545; Prenosov: 912
Celotno besedilo (9,71 MB)

Ključne besede: sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja, metabolni sindrom, zdravljenje, zelišča
Objavljeno v DiRROS: 30.08.2019; Ogledov: 2346; Prenosov: 670
Povezava na celotno besedilo
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!