1. Pahljača kot ceremonialni in religijski predmet na JaponskemNataša Visočnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pahljače niso le pripomoček za hlajenje, ampak imajo veliko večjo vlogo v družbenem življenju, navadah in umetniškem razvoju ljudi. Povezane so z nekaterimi kulturnimi vidiki Japonske, kot so pripomočki za ples, orodje za prenos sporočil, predmet za izkazovanje bogastva in družbenega položaja, površina za umetniško izražanje ter predmet, povezan z obrednimi in religijski nameni. Uporaba pahljač ob verskih in obrednih priložnostih se je v zgodovini močno uveljavila. Pahljačo so ljudje držali v roki ali postavili predse, ko so molili k bogovom, lahko so jo uporabljali kot simbolično manifestacijo božanstva ali samo kot orodje za molitev k bogovom, uporabljala se je kot darilo ob obrednih in posebnih priložnostih, kot so poroke, pogrebi in čajni obredi. Za razumevanje vloge pahljače v japonski družbi in zlasti na področju religije je v prispevku predstavljeno zgodovinsko ozadje razvoja tega pripomočka, v katerem spoznamo razvoj različnih vrst, oblik ter načinov uporabe v obrednih in verskih dogodkih. Z raziskovanjem muzejskih zbirk predmetov iz Azije v slovenskih muzejih je bilo najdenih nekaj japonskih pahljač, ki bi lahko bile podobne tistim, ki so služile ritualnim namenom v verskem in obrednem življenju. Te so predstavljene in analizirane, proučene so njihove konstrukcije, oblike, dimenzije in slogi, ki so opredeljeni s pomočjo literature, in primerjani s pahljačami, ki so jih uporabljali v verskih obredih na Japonskem.
Ključne besede: muzejske zbirke, pahljače, obredni predmeti, religijski predmeti, japonske religije, simbolika pahljač
Objavljeno v DiRROS: 28.02.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prelom logike božjega profita v perspektivi nespodobne teologijeIgnac Navernik, 2020, ni določena Povzetek: Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformira-nega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusove-ga življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni rav-ni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po-tem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.
Ključne besede: krščanstvo, krščanska teologija, teologija osvoboditve, filozofija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 325
Celotno besedilo (281,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Gibanje teologije osvoboditve : geneza, razcvet in zatonIgor Jurekovič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zametki latinskoameriške teologije osvoboditve kot družbenega gibanja sega-jo v 50. leta minulega stoletja. Gibanje je nato počasi rastlo do svojega vrhunca v začetku 70. let 20. stoletja. Sledeč relacijski sociologiji Pierra Bourdieuja, trdimo, da so formaciji gibanja botrovali tako objektivno-strukturni družbeni pogoji kakor tudi primerna percepcija družbenih akterjev. Med ključnimi družbenimi pogoji, na katere se osredotoča prispevek, so industrializacija latinske Amerike, institucionalna kriza latinskoameriške RKC, drugi vatikanski koncil, nastajajoča intelektualna neodvisnost celine ter izoblikovanje v Evropi in ZDA izobraženih teologov osvoboditve. Razcvetu gibanja v začetku 70. let je sledila odločna sprva notranja, nato pa tudi vatikanska konservativna restavracija, ki je v dobrem desetletju uspela uspešno zatreti gibanje teologije osvoboditve. Ob upoštevanju končne predstavitve zatona teologije osvoboditve se kot nastavek za nadaljnje raziskovanje ponudi priljubljenost binkoštnega protestantizma, gibanja, ki se opazno povečuje v zadnjih 30 letih, sočasno s pojavom neoliberalnih strukturnih reform na globalnem jugu.
Ključne besede: teologija osvoboditve, družbena gibanja, katoliška cerkev, Latinska Amerika, sociologija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 339
Celotno besedilo (239,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
