Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (razdalja) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorska variabilnost sezonske količine padavin v Sloveniji v obdobju 2010–2019
Milan Kobal, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prostorsko variabilnost količine padavin v Sloveniji smo ovrednotili z analizo razdalje razgradnje korelacije CDD (angl. Correlation Decay Distance), ki prikazuje spremembo korelacije v količini padavin med meteorološkimi postajami glede na njihovo medsebojno oddaljenost. Uporabili smo podatke tistih meteoroloških postaj (n = 160), ki so na isti lokaciji neprekinjeno beležile količino padavin vseh 120 mesecev (december 2009–november 2019). Za vsako meteorološko postajo smo po posameznih letnih časih izračunali mejno razdaljo, pri kateri je korelacija med količino padavin višja od 0,707 (r2 = 0,5). Rezultati kažejo, da se prostorska variabilnost količine padavin med letnimi časi razlikuje, in sicer je najvišja poleti (CDD = 50 km), sledi pomlad (CDD = 76 km) in jesen (CDD = 120 km) ter zima (CDD = 141 km), ko je prostorska variabilnost količine padavin najnižja. Prostorsko gledano je variabilnost količine padavin podobna spomladi in jeseni (najmanjša prostorska variabilnost padavin v V in JV Sloveniji), medtem ko je poleti najnižja v J Sloveniji, pozimi pa v SZ Sloveniji. Karta variogramov prikazuje anizotropijo v razdalji razgradnje korelacije za spomladanske padavine. Višje vrednosti semivariance so očitne v smeri SV-JZ, medtem ko so vrednosti semivariance v smeri JV-SZ precej nižje.
Ključne besede: padavine, razdalja razgradnje korelacije, prostorska variabilnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 2243; Prenosov: 932
.pdf Datoteka (2,69 MB)

2.
Razmestitev dreves v sestoju
Anton Cedilnik, Marijan Kotar, 1992, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V sestavku najprej pojasnimo, da sta sistematičnost/naključnost in enakomernost/šopastost dve v splošnem nekorelirani lastnosti sestoja. Nadalje izračunamo povprečni minimalni razdalji od stojišča do drevesa in od drevesa do soseda pri nekaterih ekstremnih razmestitvah dreves. Ti računi so utemeljitev definicije dveh parametrov, ki ju predlagamo kot meri za stopnjo enakomernosti in stopnjo naključnosti. Glavna odlika teh parametrov je neodvisnost - tako od izbire merskih enot kot od ocene gostote sestoja.
Ključne besede: matematika, verjetnostni račun, gozdarstvo, razmestitev dreves, minimalna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4360; Prenosov: 1803
.pdf Celotno besedilo (935,61 KB)

3.
Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacije
Janez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda.
Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4195; Prenosov: 1864
.pdf Celotno besedilo (851,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh