1391. Smernice za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Martina Reberšek, Stojan Potrč, Mirko Omejc, Franc Jelenc, Ibrahim Edhemović, 2011, strokovni članek Ključne besede: rak (medicina), debelo črevo, danka
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2978; Prenosov: 791
 Celotno besedilo (173,82 KB) |
1392. Pomen mutacije gena receptorja za epidermalni rastni dejavnik za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljučTanja Čufer, Tanja Ovčariček, Izidor Kern, 2011, strokovni članek Povzetek: Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je slabo, samo 12-odstotno, in se v zadnjih 15 letih ni bistveno izboljšalo. Standardno zdravljenje razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), ki je danes najpogostejši tip raka pljuč, je kemoterapija na osnovi citostatika cisplatina. S tem je citostatsko zdravljenje razsejanega NDRP najbrž doseglo največ, kar je lahko. V zadnjih letih pa smo tudi pri zdravljenju NDRP priča razmahu tarčnega zdravljenja. Kot učinkovita so se izkazala tarčna zdravila, ki delujejo na receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR), in to predvsem mali molekuli, zaviralca tirozinske kinaze (TKI) erlotinib in gefitinib. EGFR je transmembranski glikoprotein, ki se nahaja tako na površini zdravih kot tudi tumorskih celic različnih rakov. Pripada družini proteinov ErbB, ki vključuje 4 receptorje. Od vseh določanj izraženosti EGFR se je določitev aktivirajočih mutacij gena za EGFR v primarnem tumorju izkazala za najboljši pozitivni napovedni dejavnik odgovora na zdravljenje s proti EGFR usmerjenimi TKI. Čeprav je bila povezava med mutacijami gena za EGFR ter nekaterimi kliničnimi in patološkimi značilnostmi NDRP dokazana, pa na podlagi kliničnih in patoloških značilnosti bolnikov ne moremo zanesljivo prepoznati tistih, ki bodo imeli največjo korist od zdravljenja s TKI. Samo z določitvijo aktivirajočih mutacij gena za EGFR je mogoče prepoznati bolnike, ki bodo značilno bolje odgovorili na zdravljenje s TKI kot na kemoterapijo in pri katerih je ob zdravljenju s proti EGFR usmerjenimi TKI utemeljeno pričakovati razmeroma dolgo preživetje in dobro kakovost življenja. Zato je danes pri vseh bolnikih s pljučnim adenokarcinomom pred uvedbo prvega sistemskega zdravljenja napredovale bolezni priporočeno določanje mutacij gena za EGFR v primarnem tumorju. Na podlagi tega podatka je namreč mogoča ustreznejša izbira prvega in tudi poznejših redov sistemskega zdravljenja pri vsakem bolniku.
Ključne besede: pljuča, rak (medicina), zdravljenje, genetika, mutacije, epidermalni rastni dejavnik
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3707; Prenosov: 962
Celotno besedilo (328,54 KB) |
1393. |
1394. Predoperativno obsevanje medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy pri bolniku s karcinomom dankeFranc Anderluh, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri bolnikih z lokalno in/ali regionalno napredovalim karcinomom danke je po trenutno veljavnih smernicah indicirano predoperativno zdravljenje. V prispevku je prikazan klinični primer starejšega bolnika s karcinomom danke v kliničnem stadiju T4 N0 M0, ki je bil zdravljen s predoperativnim obsevanjem medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy, čemur je po šestih tednih sledila abdominoperinealna ekscizija. Ob patološki kompletni remisiji bolnik pooperativne kemoterapije ni prejemal in je bil ob zadnji kontroli, slabo leto in pol po operaciji, brez znakov za ponovitev bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, karcinom danke, rak danke, medenica
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2973; Prenosov: 709
Celotno besedilo (309,24 KB) |
1395. Razporeditev genotipov človeških virusov papiloma pri bolnicah z rakom materničnega vratu in cervikalno intraepitelijsko neoplazijo tretje stopnje (CIN 3) v SlovenijiNina Jančar, Eda Vrtačnik-Bokal, Mario Poljak, 2011, strokovni članek Povzetek: Rak materničnega vratu (RMV) se razvije prek več stopenj predrakavih sprememb in ga je z učinkovitim presejalnim programom mogoče preprečiti oz. odkriti in v zgodnjem stadiju uspešno zdraviti. Spolno prenosljiva okužba z visokotveganimi genotipi človeških virusov papiloma (angl. human papillomavirus, HPV) je nujni dejavnik tveganja za nastanek predrakavih sprememb na materničnem vratu in RMV. Pred uvedbo cepljenja proti HPV smo želeli opredeliti razporeditev genotipov HPV pri bolnicah z RMV in bolnicah s predrakavimi spremembami najvišje stopnje (CIN 3) v Sloveniji. Razporeditev genotipov HPV smo analizirali na 284 vzorcih RMV. HPV dezoksiribonukleinsko kislino (DNK) smo dokazali v 262 od 278 vzorcev RMV (94,2 %). Ugotovili smo, da RMV najpogosteje povzročajo HPV 16, HPV 18 in HPV 33. Razporeditev genotipov HPV smo določili tudi na 261 vzorcih brisov materničnega vratu, odvzetih ženskam s CIN 3. V 253 od 261 vzorcev CIN 3 (96,9 %) smo dokazali prisotnost HPV DNK. V 80,6 % vzorcev smo našli le en visokotvegani genotip, v drugih vzorcih smo našli po več genotipov HPV (2 do 9 genotipov). Pri ženskah s CIN 3 so bili najpogosteje zastopani HPV 16, HPV 31 in HPV 33. Profilaktično cepljenje s trenutno dostopnimi cepivi proti HPV bi lahko preprečilo do 77 % primerov RMV in do 60 % primerov CIN 3 v Sloveniji, ki ju povzročata HPV 16 in HPV 18.
Ključne besede: onkologija, rak materničnega vratu, HPV
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3066; Prenosov: 787
Celotno besedilo (166,46 KB) |
1396. |
1397. |
1398. Več obrazov sindroma Lynch : odkrivanje zarodnih mutacij v genu MSH6Uršula Prosenc, Srdjan Novaković, 2013, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana smo uvedli testiranje zarodnih mutacij vgenu MSH6. Mutacije v tem genu so povezane z Lynchevim sindromom in predstavljajo povečano verjetnost za nastanekraka na debelem črevesu in danki, raka maternične sluznice,raka jajčnikov in drugih vrst raka. Za testiranje prisotnosti mutacij v genu MSH6 uporabljamo metodo neposrednega sekvenciranja in metodo MLPA (ang. multiplex ligation-dependentprobe amplification). S sekvenciranjem odkrivamo točkovne mutacije in manjše delecije ter insercije. Z metodo MLPA pa prisotnost večjih delecij in insercij v genu, oziroma delecijo celotnega gena. Mutacije v genu MSH6 testiramo pri osebah, za katere se v postopku genetskega svetovanja pokaže večja verjetnost Lynchevega sindroma. Pravočasno odkrivanje mutacij v genih, povezanih z nastankom raka, je za nosilce mutacij pomembno, saj je dokazana mutacija razlog za prilagojeno klinično spremljanje in preventivne ukrepe pri nosilcih mutacije.
Ključne besede: dedni rak, genetika, gen MSH6, zarodne mutacije
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3078; Prenosov: 813
Celotno besedilo (333,19 KB) |
1399. Paragangliom kot zasevek : primer bolnika s paragangliomom in rakom na modihBarbara Perić, Živa Pohar-Marinšek, Breda Škrbinc, Maja Marolt-Mušič, Ivana Žagar, Marko Hočevar, 2012, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: paragangliomi, rak na modih, novotvorbe na modih
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3015; Prenosov: 822
Celotno besedilo (831,40 KB) |
1400. Prehranska podpora bolnika z rakomNada Rotovnik-Kozjek, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Bolniki z rakom požiralnika in želodca zelo pogosto izgubljajo telesno maso, kar vodi v podhranjenost ter pospešuje razvoj kaheksije. Hujšanje in razvoj podhranjenosti pospešujeta razvoj kaheksije, znižujeta funkcionalno stanje bolnikov ter njihovo kakovost življenja. Funkcionalno stanje in kakovost življenja bolnikov sta slabša. Slabši je odziv tumorja na zdravljenje, to spremlja več neželenih sopojavov in slabše preživetje. Vzroki za hujšanje in razvoj podhranjenosti so pri bolnikih s tumorji zgornjih prebavil številni ter se pogosto pojavijo že ob začetku bolezni. Zato naj diagnostika kaheksije in prehranska obravnava bolnika potekata vzporedno z zdravljenjem rakaste bolezni. Izvajata se na enak način kot vsaka druga medicinska terapija. Prehransko intervencijo, kot osnovni ukrep preprečevanja podhranjenosti in razvoja kaheksije, je treba pričeti dovolj zgodaj, da preprečimo in/ali zmanjšamo nadaljnjo izgubo telesne celične mase. Energetske potrebe bolnikov z rakom so primerljive z energetskimi potrebami bolnikov, ki nimajo raka. Potrebe po beljakovinah so 1,2 do 2,0 g/kg telesne teže/dan. Pri bolnikih s kaheksijo lahko uporabimo modulacijo presnove z omega-3 maščobnimi kislinami.
Ključne besede: prehrana, onkologija, prehranska podpora, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3351; Prenosov: 796
Celotno besedilo (563,62 KB) |
