11. Recenzija začasnih normativov spravila lesa z zgibnimi traktorji z vitlom in prevoza lesa s tovornjakiBoštjan Košir, Matevž Triplat, Matevž Mihelič, Nike Krajnc, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, normativi, gozdna proizvodnja, gozdarska dela, spravilo lesa, prevoz lesa, zgibni traktorji, tovornjaki Objavljeno v DiRROS: 08.04.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 0 |
12. Predlog kriterijev za izbor izvajalcev za okvirni sporazum : "Storitve sečnje in spravila lesa v gozdovih, ki so last Republike Slovenije" za obdobje od sklenitve sporazuma do 31.12.2019Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2018, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, gozdna proizvodnja, izvajalci del v gozdovih, sečnja, spravilo lesa, državni gozdovi Objavljeno v DiRROS: 08.04.2022; Ogledov: 556; Prenosov: 0 |
13. Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2021 ; Slovenija)Špela Ščap, Nike Krajnc, Darja Stare, Tomaž Remic, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdno-lesni sektor, gozdni lesni sortimenti, okrogli les, politični ukrepi, trg lesa, proizvodnja, zunanja trgovina, lesni proizvodi, napovedi tokov lesa, tokovi lesa, les za energetske namene, vpliv COVID-19 na trg lesa, COVID-19 Objavljeno v DiRROS: 03.01.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 239 Celotno besedilo (944,19 KB) |
14. Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2020, Slovenija)Špela Ščap, Nike Krajnc, Darja Stare, Tomaž Remic, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdno-lesni sektor, gozdni lesni sortimenti, okrogli les, politični ukrepi, trg lesa, proizvodnja, zunanja trgovina, lesni proizvodi, napovedi tokov lesa, tokovi lesa, les za energetske namene, vpliv COVID-19 na trg lesa, COVID-19 Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1268; Prenosov: 422 Celotno besedilo (704,97 KB) |
15. Analiza podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji za obdobje 2014-2018, ki jih zbira in vodi Statistični urad RSŠpela Ščap, 2020, strokovni članek Povzetek: Statistični urad RS (SURS) vsako leto naredi statistično raziskavo Industrijska proizvodnja, s katero na letnem nivoju zbira podatke o količinski proizvodnji industrijskih proizvodov in storitev ter o količinski in vrednostni prodaji industrijskih proizvodov ter storitev v Sloveniji. Namen raziskovanja je spremljanje stanja, sprememb in razvoja celotne industrije v Sloveniji, izračunavanje različnih kazalnikov razvoja industrijskih dejavnosti ter mednarodne izmenjave in primerjave statističnih podatkov, zlasti z drugimi državami članicami EU. V okviru te raziskave SURS vodi uradno evidenco tudi o proizvodnji žaganega lesa v državi. V raziskavi sodeluje le del podjetij, ki imajo predelovalno dejavnost C16 (SKD 2008) registrirano kot glavno dejavnost in imajo vsaj 20 zaposlenih, izjemoma tudi manj. V prispevku je prikazana analiza, ki temelji na teh podatkih, in sicer iz področja dejavnosti C16 (Obdelava in predelava lesa). V Sloveniji je v obdobju 2014-2018 količinsko in tudi po številu žagarskih obratov prevladovala proizvodnja žaganega lesa iglavcev, in sicer se je v tem obdobju gibala od 450.000 m3 do 823.000 m3 . Glede na statistične regije po državi so v letu 2018 količinsko največ žaganega lesa iglavcev proizvedli v Savinjski regiji (232.000 m3 oz. 28 % glede na skupno proizvedeno količino), kjer je bilo tudi največ poročevalskih enot (17 oz. 21 % glede na skupno število enot). Po podatkih SURS je proizvodnja žaganega lesa listavcev v obdobju 2014-2018 znašala od 95.000 m3 do 136.000 m3 . V letu 2018 je bilo količinsko največ proizvodnje žaganega lesa listavcev v Goriški statistični regiji (48.000 m3 oz. 36 % glede na skupno proizvedeno količino) in regiji Jugovzhodna Slovenija (44.000 m3 oz. 33 % glede na skupno proizvedeno količino). V obeh regijah je bilo v tem letu tudi največ poročevalskih enot (skupaj 14 oz. 42 % glede na skupno število enot). Zaradi določenih metodoloških posebnosti (predstavljenih v prispevku) zbiranja podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji, ki ga izvaja Statistični urad RS, je pri interpretaciji podatkov potrebna previdnost tako na nivoju države kot še posebno na podrobnejšem nivoju (npr. statistične regije). Ocena proizvodnje žaganega lesa v Sloveniji je zaradi strukture žagarskih obratov težavna in zahtevna in jo je težko zajeti s parcialnim zbiranjem podatkov na posameznih poročevalskih enotah in/ali omejenih vzorcih. Zato bomo letos na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli popoln popis žagarskih obratov v celotni državi, s katerim bomo poleg nekaterih pomembnih informacij ugotovili tudi prostorsko razporeditev žagarskih obratov na ravni Slovenije, kar je ključno za izvajanje nadaljnjih analiz na poljubnih nižjih ravneh. Ključne besede: lesnopredelovalna panoga, žagan les, proizvodnja, žagarski obrat, obdelava in predelava lesa Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2476; Prenosov: 671 Celotno besedilo (143,93 KB) |
16. |
17. Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesaBoštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih. Ključne besede: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4872; Prenosov: 2465 Celotno besedilo (976,53 KB) |
18. |
19. Proizvodna sposobnost najbolj razširjenih gozdnih združb v Sloveniji : raziskovalna nalogaEvgenij Azarov, Lojze Žgajnar, Janko Kalan, Vid Mikulič, Marko Accetto, 1984, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdne združbe, Slovenija, proizvodnja lesa Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2769; Prenosov: 738 Celotno besedilo (2,95 MB) |