1. Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za rakaVesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Tina Žagar, Bor Vratanar, Katja Jarm, Katarina Lokar, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, 2024, strokovni članek Povzetek: Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik.
Ključne besede: presejalni programi, kakovost, register raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 229; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
2. Prepoznavanje ogroženosti za nastanek raka dojk na mamografskih slikahŽan Klaneček, Andrej Studen, Katja Jarm, Mateja Krajc, Miloš Vrhovec, Robert Jeraj, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za prehod s populacijskega na personalizirano presejanje za raka dojk je v prvi vrsti potrebno natančno prepoznavanje ogroženosti za razvoj raka dojk. Standardni modeli, ki temeljijo na klasičnih značilkah, niso najbolj zanesljivi. Z razvojem umetne inteligence, predvsem na področju globokega učenja, se je izkazalo, da modeli, ki so naučeni na mamografskih slikah, dosegajo signifikantno boljše rezultate pri napovedovanju ogroženosti. Trenutno je najboljši model za napovedovanje ogroženosti MIRAI, ki je bil uspešno validiran na različnih populacijah. A vendar so rezultati še daleč od popolnih in možnosti za izboljšave je ogromno, predvsem na področju razširitve uporabnosti modela za različne proizvajalce mamografskih aparatov, vključevanja longitudinalnih sprememb in uporabe segmentiranih slik dojke.
Ključne besede: obvladovanje raka, presejalni programi, rak dojk, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 380; Prenosov: 125
Celotno besedilo (85,28 KB) |
3. Javnozdravstveni vidik presejanja za pljučnega rakaUrška Ivanuš, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pljučni rak je pomemben javnozdravstveni problem, v Sloveniji vsak 5. bolnik, ki umre zaradi
raka, umre zaradi pljučnega raka in 5 let po diagnozi živi približno 1 od 5-ih bolnikov s
to diagnozo. Kljub napredku znanosti in tehnologije pljučnega raka najpogosteje odkrivamo
v napredovalem stadiju, ko je slabo ozdravljiv. Z uvedbo organiziranega populacijskega
presejanja za pljučnega raka lahko pljučnega raka odkrivamo bolj zgodaj, ko je zdravljenje
pomembno bolj uspešno. Dve večji metaanalizi sta ocenili, da bi umrljivost zaradi pljučnega
raka s presejanjem visoko ogroženih lahko zmanjšali nekje med 12 % in 21 %, nekoliko bolj
pri ženskah kot pri moških. V Evropi bi tako preprečili okrog 22.000 smrti zaradi pljučnega
raka letno. Nova priporočila Sveta Evropske unije z dne 9. decembra 2022 na področju
presejanja za raka državam članicam EU med drugim nalagajo, da premišljeno in postopno
preučijo izvedljivost in učinkovitost presejanja z nizkodoznim CT za presejanje oseb z
visokim tveganjem za pljučnega raka, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci. Pri tem
je potrebno načrtovati tudi tesno navezavo presejanja s strategijami in učinkovitimi ukrepi za
zmanjševanje razširjenosti kajenja. Slovenija se je na nova evropska priporočila za presejalne
programe za raka dobro pripravila. Pod okriljem Državne komisije za presejalne programe
se bomo pri uvajanju novih presejalnih programov oprli na znanstvene dokaze, mednarodna
priporočila in slovenske izkušnje, delovali bomo multidisciplinarno in vključevalno ter lovili
ravnotežje med pričakovanimi koristmi in škodo tovrstnega presejanja.
Ključne besede: pljučni rak, presejalni programi, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 173
Celotno besedilo (98,51 KB) |
4. |
5. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge.
Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 895; Prenosov: 373
Celotno besedilo (328,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Poročilo o poteku študije za uvajanje tekočinske tehnologije v SlovenijiVeronika Kloboves-Prevodnik, Mojca Florjančič, Tine Jerman, Jerneja Kos, Urška Ivanuš, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: epidemija, presejalni programi, rak materničnega vratu, citopatologija
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 512
Celotno besedilo (763,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
