51. |
52. |
53. |
54. Smernice za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Gorana Gašljević, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Jana Pahole Goličnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Lorna Zadravec-Zaletel, 2018, strokovni članek Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3098; Prenosov: 905
 Celotno besedilo (286,30 KB) |
55. Novosti v zdravljenju raka dojk in raka jajčnikov ASCO, Annual Meeting, Chicago, 1.-5. 6. 2012Iztok Takač, Andraž Dovnik, 2012, poljudni članek Ključne besede: dojka, novotvorbe, jajčnik, novotvorbe, zdravljenje, strokovna srečanja, ginekologija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2913; Prenosov: 808
Celotno besedilo (260,99 KB) |
56. Ponovne operacije jeter pri recidivu zasevkov raka debelega črevesa in dankeArpad Ivanecz, Jasmina Golc, Jasna Zakelšek, Marko Sremec, Stojan Potrč, 2013, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pri polovici bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se lahko pojavijo zasevki v jetrih. Multidisciplinarna obravnava predstavlja temelj uspešnega zdravljenja, resekcija jeter pa je edina potencialno kurativna oblika terapije. Kljub uspešni operaciji pa se lahko jetrni zasevki kasneje ponovijo. Tudi v takšnem primeru je smiselno znova začeti zdravljenje, ki zajema kombinacijo kemoterapije, tarčnih zdravil in načrtovanja ponovnih jetrnih resekcij. Nekateri bolniki živijo brez ponovitve obolenja več let po začetku zdravljenja.
Ključne besede: jetra, kolorektalne novotvorbe, rak debelega črevesa, prognoza
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3348; Prenosov: 837
Celotno besedilo (403,65 KB) |
57. Rezultati kirurškega zdravljenja resektabilnih jetrnih metastaz pri raku debelega črevesa in danke v UKC MariborStojan Potrč, Matjaž Horvat, Tomaž Jagrič, Janja Ocvirk, Vaneja Velenik, Bojan Krebs, Arpad Ivanecz, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča: Pri bolnikih z jetrnimi metastazami (JM) pri kolorektalnem raku (KRR) le kirurško zdravljenje, sedaj pogosto kombinirano z drugimi načini zdravljenja, nudi možnost dolgotrajnejšega preživetja ali pa celo upanje na ozdravitev. Namen raziskave je prikaz možnosti multimodalnega načina zdravljenja in ocenitev rezultatov takšnega zdravljenja JM pri KRR pri naših bolnikih. Metode: V obdobju od 1. julija 1997 do 31. decembra 2011 je bilo opravljenih 377 jetrnih operacij pri 281 bolnikih z metastazami KRR (178 moški, 103 ženske; povprečna starost 63,3 leta; razpon 27 do 85 let). Rezultati: Od skupno 377 operacij zaradi JM KRR je bila 324-krat opravljena resekcija jeter, od tega pri 28 bolnikih kombinirana z RFA. 235 (79,4 %) je bilo R0 resekcij, 54 (18,2 %) je bilo R1 in 7 (2,4 %) R2 resekcij. Skupno 53 posegi so bile RFA JM. Pri 113 bolnikih so bile JM ugotovljene sinhrono ob ugotovitvi KRR, pri 168 pa je šlo za metahrone JM. 145 bolnikov je imelo unilobarne, 136 pa bilobarne metastaze. Povprečno je bilo 2,9 jetrnih metastaz, povprečna velikost metastaz pa je bila 4,3 cm. Pri 46 bolnikih je bilo obolenje prisotno tudi zunaj jeter. 131 bolnikov je pred jetrno operacijo prejemalo neoadjuvantno kemoterapijo. 16-krat je bila za povečanje preostanka jeter opravljena portalna embolizacija, 10-krat pa ligatura desne veje vene porte. Simultana resekcija jeter je bila narejena pri 41 bolnikih. Pri prvi operaciji je bila opravljena resekcija jeter pri 252 bolnikih. Pri 239 bolnikih je bila narejena samo resekcija jeter, pri 23 bolnikih pa je bila resekcija kombinirana še z radiofrekventno ablacijo JM (RFA). Od 239 resekcij JM brez dodatne RFA je bilo 198 (83 %) resekcij R0, 36 (15 %) R1, 5 (2 %) pa R2 resekcij. Pri 29 bolnikih je bila narejena samo RFA JM (20-krat odprta RFA, 9-krat perkutana RFA). Zaradi ponovitve obolenja smo operirali 73 bolnikov, pri katerih smo opravili 96 posegov (1 do 6 na bolnika). Upoštevajoč vse opravljene operacije (377) je bila skupna pooperacijska obolevnost 25,5 %, 30-dnevna umrljivost pa je bila 1,9 %. Pričakovano 5-letno preživetje pri bolnikih z R0 resekcijo JM in brez zunaj jetrnega obolenja je bilo 38,3 % (mediano preživetje: 43 mesecev). Zaključki: Resekcije jeter so varne (morbiditeta: 25,5 %; 30 mortaliteta: 1,9 pri R0 resekcijah), glede na pričakovano dolgoročno preživetje (5-letno 38,3 %, mediana 43 mesecev) pa trenutno predstavljajo najučinkovitejši način zdravljenja bolnikov z metastazami KRR. Poudarjen je pomen multidisciplinarnega pristopa in multimodalnega zdravljenja bolnikov z metastazami KRR
Ključne besede: kolorektalne novotvorbe, jetra, metastaze, debelo črevo, rak (medicina), resekcije, kirurški postopki, operativni, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3435; Prenosov: 850
Celotno besedilo (409,95 KB) |
58. Paragangliom kot zasevek : primer bolnika s paragangliomom in rakom na modihBarbara Perić, Živa Pohar-Marinšek, Breda Škrbinc, Maja Marolt-Mušič, Ivana Žagar, Marko Hočevar, 2012, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: paragangliomi, rak na modih, novotvorbe na modih
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2998; Prenosov: 822
Celotno besedilo (831,40 KB) |
59. |
60. Intenzitetno modulirano obsevanje (IMRT) zdaj tudi na Onkološkem inštitutu v LjubljaniPrimož Strojan, Tomaž Verk, Rihard Hudej, 2010, strokovni članek Povzetek: Intenzitetno modulirano obsevanje (angl. Intensity Modulated RadioTherapy, IMRT) je sodobna obsevalna tehnika, ki nadvse domiselno združuje dosežke sodobne računalniške tehnologije in industrijske rešitve s področja radioterapevtskih naprav. V primerjavi s konvencionalnimi obsevalnimi tehnikami lahko z IMRT dosežemo pomembno izboljšanje razporeditve doze v obsevanem tkivu. Ta se kaže v večji konformnosti, ki jo hkrati dopolnjuje strm gradient doze na robu tarčnega volumna. To omogoča bolj usmerjeno obsevanje tarče in manjšo sevalno obremenitev zdravih tkiv v njeni okolici, kar zmanjšuje verjetnost pojavljanja in resnost neželenih stranskih učinkov obsevanja. V prispevku so opisane osnovne značilnosti tehnike IMRT in razlike glede na konvencionalne obsevalne tehnike, slabosti oz. nevarnosti, ki spremljajo IMRT in na katere je treba biti pozoren pri njeni implementaciji, postopek priprave in izvedbe IMRT ter indikacije in potencialni domet pričakovanih kliničnih rezultatov. Uvedbo tehnike IMRT na Onkološkem inštitutu v Ljubljani lahko obravnavamo kot eno najpomembnejših prelomnic v sodobni zgodovini slovenske radioterapije. Glede na poročila tujih ustanov, kjer je IMRT del klinične rutine že dlje časa, je z IMRT zdravstveni tim dobil novo in učinkovito orožje v boju z zahrbtno in smrtonosno boleznijo, bolniki pa novo upanje na uspešen konec zdravljenja.
Ključne besede: onkologija, novotvorbe, zdravljenje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3113; Prenosov: 833
Celotno besedilo (333,59 KB) |
