1. |
2. Namnožitev populacij osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2019Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2019 Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, namnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacije, populacije, RITY-2, CHAPY-1, gostota, model DiRROS - Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 1792; Prenosov: 1038
Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017 Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem. Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka DiRROS - Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 4318; Prenosov: 841
Celotno besedilo (5,00 MB) |
4. Vpliv žledoloma na rast populacije šesterozobega in osmerozobega lubadarja v okolici Domžal v 2014 : raziskovalna naloga : raziskovalno področje biologijaKaja Virant, Nikica Ogris, 2015 Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, navadna smreka, Picea abies, žled, populacija, feromonska vaba, napovedi, trendi, modeli DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2307; Prenosov: 638
Celotno besedilo (13,32 MB) |
5. Isolation and characterization of essential oils from the cones of Norway spruce (Picea abies Karst.), European larch (Larix decidua Mill.) and Scots pine (Pinus sylvestris L.)Janja Zule, Vesna Tišler, Andrej Žurej, Niko Torelli, 2003 Povzetek: Preučevana je bila ekstrakcija eteričnih olj iz svežih storžev navadne smreke, rdečega bora in evropskega macesna ter njihova kemijska karakterizacija z metodo plinske kromatografije. Identificirani so različni monoterpeni in določene njihove relativne koncentracije. Ovrednotene so tudi vsebnosti višjih terpenov in podane razlike v kemijski sestavi posameznih eteričnih olj. Ključne besede: navadna smreka, rdeči bor, evropski macesen, eterična olja, terpeni, kemijska karakterizacija, plinska kromatografija DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2955; Prenosov: 1060
Celotno besedilo (404,97 KB) |
6. Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje deblaJožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004 Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo. Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2835; Prenosov: 1101
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. Kratkoročna napoved ulova osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) v kontrolne pasti tipa Theysohn za leto 2019 za SlovenijoMaarten De Groot, Marija Kolšek, 2019 Ključne besede: Ips typographus, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, prenamnožitev, pasti, gostota populacije DiRROS - Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 1747; Prenosov: 999
Celotno besedilo (1,77 MB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-164 : opis vzorca: Picea abies, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: glivaNikica Ogris, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, rjavenje smrekovih iglic, Rhizosphaera kalkhoffii, stres, fakultatitvni parazit, smrekov zavijač, Epinotia tedella DiRROS - Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 1279; Prenosov: 84 |
9. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-173 : opis vzorca: Picea abies, cela rastlina, št. enot 3 : namen testiranja: sum na: žuželkaAndreja Kavčič, Nikica Ogris, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, sadika, mehanska poškodba, Pityogenes chalcographus, Pityophthorus pityographus, Hylastes angustatus, Dryocoetes autographus DiRROS - Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 1264; Prenosov: 94 |
10. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-174 : opis vzorca: Picea abies, cela rastlina, št. enot 4 : namen testiranja: sum na: žuželkaAndreja Kavčič, Nikica Ogris, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, sadika, Hylastes cunicularius, Hylastes angustatu DiRROS - Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 1201; Prenosov: 92 |