11. Polifenoli v različnih vrstah macesna (Larix spp.)Janja Zule, Gašper Kozjan, 2008, pregledni znanstveni članek Povzetek: V članku so predstavljene različne vrste polifenolnih spojin, kot so npr. lignani, oligolignani in flavonoidi, ki jih najdemo v tkivih macesnov, to je dreves iz rodu Larix. Opisana je njihova biosinteza, kemijska struktura in lastnosti, med katerimi je poudarjen predvsem njihov antioksidativni potencial. Predstavljene so metode kvantitativne izolacije iz drevesnih tkiv in kemijske karakterizacije z uporabo sodobnih kromatografskih analiznih tehnik. Raziskave so pokazale, da so največje koncentracije lignanov in flavonoidov v grčah, vejah in skorji dreves. Najpomembnejši med flavonoidi v tkivih macesnov je taksifolin. Glavni predstavnik lignanov, ki jih bomo našli predvsem v grčah, je sekoizolaricirezinol, poleg njega pa sta zastopana tudi laricirezinol in ciklolaricirezinol. Polifenoli so ključnega pomena za obstojnost lesa, saj pomenijo učinkovito kemijsko zaščito pred različnimi okužbami. Zaradi visokih koncentracij bioaktivnih lignanov v grčah iglavcev bi slednje lahko rabile kot vir za tehnološko pridobivanje teh dragocenih komponent.
Ključne besede: macesen, Larix spp., polifenoli, lignani, oligolignani, flavonoidi, obstojnost lesa, antioksidativne lastnosti, kemijska karakterizacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4667; Prenosov: 1909
 Celotno besedilo (646,56 KB) |
12. Vpliv klime na debelinsko rast macesna (Larix decidua Mill.) na zgornji gozdnimeji v JV AlpahTom Levanič, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na 7 lokacijah na zgornji gozdni meji v jugovzhodnih Alpah smo preučili odvisnost med širino branike macesna (Larix decidua Mill.) in klimo. Analizo smo napravili za obdobje 1900-2003, v katerem smo ugotovili 13 skupnih pozitivnih in 17 skupnih negativnih značilnih let. Izkazalo se je, da je macesen zelo primerna drevesna vrsta za preučevanje odziva dreves na klimo. Največji vpliv na nastanek široke branike imajo nadpovprečne junijske temperature, najbolj negativen vpliv na širino branike pa nadpovprečne marčevske temperature. Analiza časovne stabilnosti klimatskega signala z odzivnimi funkcijami in metodo drsečih oken je pokazala, da se je odnos med klimo in širino branike postopoma spreminjal. Bolj ko se približujemo sedanjosti, pomembnejši postaja negativni vpliv nadpovprečnih temperatur v marcu (branike so ožje) in bolj se izgublja pomen nadpovprečne temperature v juniju. Na nekaterih ploskvah se vplivu nadpovprečnih junijskih temperatur pridruži še vpliv nadpovprečno toplega maja. Rezultati kažejo, da se na zgornji gozdni meji dogajajo spremembe v smeri zgodnejšega začetka vegetacijske sezone, s tem pa so drevesa izpostavljena večjemu tveganju poznih pozeb.
Ključne besede: dendroklimatologija, Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4377; Prenosov: 1912
Celotno besedilo (1,51 MB) |
13. Kronologija macesna (Larix decidua Mill.) za območje jugovzhodnih AlpTom Levanič, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljena je sestava dolge kronologije širin branik za macesen v JV Alpah.Kronologija temelji na izvrtkih živih dreves in je dolga 333 let, največja pokritost je 74, več kot štirje vzorci obstajajo na 95 % in več kot 13 vzorcev na 74 % celotne dolžine. Samo prvih 8 let kronologije temelji na enem samem drevesu. Vzorci za kronologijo so bili nabrani na 6 tipičnih macesnovih rastiščih (Komna, Uskovnica, Vršič, Jezersko, Veža in Viševnik). Macesnova kronologija živih dreves se dobro ujema z nekaterimi tujimi macesnovimi kronologijami za območje Alp (Italija, Avstrija, Nemčija Francija in Švica). Analiza značilnih let je dala 34 pozitivnih in 87 negativnih značilnih let. Preliminarni testi so pokazali tudi dobro odzivnost na klimatska nihanja. Čeprav smo analizirali tudi nekaj zelo starih dreves (400+ branik), jih v končno kronologijo nismo vključili. Razlog za to so bile številne manjkajoče in lažne branike ter rastne anomalije.
Ključne besede: dendrokronologija, jugovzhodne Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4262; Prenosov: 1784
Celotno besedilo (1,78 MB) |
14. Isolation and characterization of essential oils from the cones of Norway spruce (Picea abies Karst.), European larch (Larix decidua Mill.) and Scots pine (Pinus sylvestris L.)Janja Zule, Vesna Tišler, Andrej Žurej, Niko Torelli, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preučevana je bila ekstrakcija eteričnih olj iz svežih storžev navadne smreke, rdečega bora in evropskega macesna ter njihova kemijska karakterizacija z metodo plinske kromatografije. Identificirani so različni monoterpeni in določene njihove relativne koncentracije. Ovrednotene so tudi vsebnosti višjih terpenov in podane razlike v kemijski sestavi posameznih eteričnih olj.
Ključne besede: navadna smreka, rdeči bor, evropski macesen, eterična olja, terpeni, kemijska karakterizacija, plinska kromatografija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4726; Prenosov: 1992
Celotno besedilo (404,97 KB) |
15. Spreminjanje kulturne krajine in nastanek današnjih gozdov macesna in smreke na Peci : raziskovalna nalogaMiran Čas, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: raba tal, pašništvo, poljedelstvo, planina, požigalništvo, novine, zaraščanje, zgodovina gozda, macesen, smreka, Karavanke, Peca, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3090; Prenosov: 916
Celotno besedilo (18,16 MB) |
