Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (kakovost) .

1 - 10 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Trajnostne prakse v vaški skupnosti : primer Predoselj
Barbara Hauptman, Taja Ivanc, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Vaške skupnosti predstavljajo družbeni element življenja na podeželju. Zanje je značilno, da se izvijajo iz tradicionalnih vzorcev in zaradi globalizacije prevzemajo sodobne poteze mestnega načina življenja. Vitalno podeželje je »socialno« in »ekonomsko trajnostno«. Kot odgovor na okoljske probleme in izzive družbe mora sodobno podeželje biti »okoljsko trajnostno«. Preko različnih ukrepov in načinov ravnanja so tudi podeželani »okoljsko ozaveščeni«, kar pa je za trajnostni razvoj preozka perspektiva. To omogočata socialni in organizacijski kapital, ki v praksi predstavljata poznanstva med posamezniki, formalne in neformalne oblike povezovanja. Na primeru vasi Predoslje v Mestni občini Kranj analiziramo trajnostno delovanje vaške skupnosti, predvsem socialni steber trajnostnega razvoja. Predoslje so gorenjski tip vasi, ki je kompaktno poseljena, okoli nje pa so kmetijske površine. V njej delujejo pet aktivnih društev, župnija in osnovna šola, ima oskrbno ponudbo in športne površine. Povezuje se tudi z društvi iz sosednjih vasi, s katerimi so povezane v Krajevno skupnost Predoslje. Ugotavljamo, da ti elementi in skupni prostori izrazito povezujejo vaščane. Na podlagi intervjujev in terenske analize smo identificirali več trajnostnih praks v vasi, za katere ocenjujemo, da prispevajo k visokemu zadovoljstvu lokalnega prebivalstva in kakovosti življenja v Predosljah, poleg tega pa njihovo součinkovanje bogati vaško skupnost.
Ključne besede: geografija, agrarna geografija, vaška skupnost, Predoslje, Slovenija, socialni kapital, podeželje, kakovost življenja, življenjski standard, sonaravno razvoj
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 285; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (964,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Indeks staranja hmelja pri sorti Celeia v času dozorevanja
Ksenija Obrovnik, Monika Oset Luskar, 2025, strokovni članek

Povzetek: Sorta Celeia je ena vodilnih slovenskih aromatskih sort hmelja, znana po prefinjeni aromi in harmonični grenčici, dobri skladiščni obstojnosti in ustreznih lastnostih za strojno spravilo. Kljub temu v zadnjih letih opažamo relativno visoko začetno vrednost indeksa staranja hmelja (HSI - ključni kazalnik kakovosti in svežine hmelja, ki odraža razmerje med oksidacijskimi produkti alfa- in beta-kislin ter celotno vsebnostjo alfa- in beta-kislin) že ob začetku predelave v brikete. Zato smo izvedli dvoletno raziskavo spremljanja HSI pri sorti Celeia v času dozorevanja do optimalne tehnološke zrelosti na petih pridelovalnih lokacijah. Vzorčenje storžkov je potekalo v hmeljiščih z ročnim obiranjem v več zaporednih terminih v času od zadnjega tedna avgusta do obiranja v sredini septembra. V času obiranja smo pridobili še t.i. realne vzorce – vzorce storžkov, ki so prešli celoten strojni postopek obiranja in sušenja. Rezultati so pokazali, da je HSI do dosežene tehnološke zrelosti večinoma nizek (≤ 0,30), kar označuje visoko kakovost pridelka. Nekoliko povišano vrednost HSI smo opazili le v enem primeru, kjer je bila le-ta verjetno posledica neustreznega ravnanja s pridelkom v času spravila (v času od obiranja do konca sušenja, na primer predolgo stanje na prikolici, neustrezna temperatura ali čas sušenja ipd.). Po dveh mesecih skladiščenja pri 4 °C oziroma 20 °C (ob dostopu kisika) so rezultati pokazali, da je sorta Celeia pri ustreznih razmerah skladiščenja (4 °C) ohranila nizko vrednost HSI, pri skladiščenju pri 20 °C pa se je vrednost HSI povečala do 0,55, kar pa v pivovarskem pogledu ne predstavlja več optimalne kakovosti hmelja. Raziskava poudarja pomen natančnega določanja časa obiranja, doslednega izvajanja tehnoloških postopkov v času obiranja in sušenja ter pomembnost ustreznega skladiščenja.
Ključne besede: Celeia, slovenski hmelj, Humulus lupulus L., HSI, tehnološka zrelost, kakovost hmelja
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 304; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (316,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pridelek in kakovost hmelja v Sloveniji v prvem četrtletju tega stoletja
Žan Trošt, Joško Livk, 2025, strokovni članek

Povzetek: V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem posajenih okoli 1800 ha hmelja, hmelj je pridelovalo več kot 200 hmeljarjev, povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji pa je bila okoli 9 ha. Prevladovala je sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh hmeljišč. V letu 2012 je bilo s hmeljem posajenih nekaj manj kot 1200 ha, potem pa se je površina zopet začela povečevati in je trenutno okoli 1600 ha. Aktivnih hmeljarjev je v zadnjih letih okoli 120, povprečna velikost hmeljarske kmetije pa se je povečala na 14 ha. Z leti se je površina, posajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta Celeia. Površina, posajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih na približno enaki ravni, to je 100 - 200 ha, delež površine s sorto Savinjski golding pa se počasi, a vztrajno zmanjšuje in je trenutno okrog 8 %. Podobno velja tudi za pridelek teh sort. Glede na pregled vremenskih razmer v pridelovalnih letih lahko sklepamo, da suša in vročina negativno vplivata tako na pridelek kot na kakovost hmelja (vsebnost alfa-kislin). Najmanjša vsebnost alfa-kislin je bila v izrazito vročih in sušnih letih 2003 in 2013. Vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora se v zadnjih 25 letih počasi, a vztrajno povečuje, medtem ko se nekatere druge sorte slabše prilagajajo vremenskim spremembam. To je najbolj opazno pri najstarejši sorti v naših hmeljiščih – sorti Savinjski golding, ki v zadnjih letih ne dosega minimalnih referenčnih vrednosti za vsebnost alfa-kislin. Kakovost hmelja je v veliki meri povezana tudi s sušenjem; bolj kot je hmelj presušen, več odpada vsebuje. Vsebnost listov in pecljev v hmelju se je v zadnjih 25 letih znižala za polovico, zahvaljujoč posodobitvi obiralnih strojev.
Ključne besede: hmelj, hmeljarstvo, pridelek hmelja, kakovost hmelja, vsebnost alfa-kislin
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 342; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (443,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Primerjalna študija postopkov sušenja hmelja (Humulus lupulus L.) : Slovenija v primerjavi z Združenimi državami Amerike
Iztok Jože Košir, Thomas H. Shellhammer, 2025, strokovni članek

Povzetek: Sušenje hmelja po obiranju je zadnji, a ključni korak v pridelavi hmelja. Vpliva na vsebnost vlage, kemično sestavo (vsebnost alfa-kislin in eteričnega olja), stabilnost pri skladiščenju in na kakovost piva. V članku primerjamo tipične postopke sušenja, ki se uporabljajo v Sloveniji in Združenih državah Amerike, s poudarkom na izvedbenih rešitvah, integraciji sušenja v nadaljnje pakiranje/skladiščenje ter kakovostnih vidikih. Manjši slovenski hmeljarji poudarjajo nežno sušenje za ohranjanje arome, medtem ko velika ameriška podjetja poleg tega poudarjajo produktivnost, doslednost in integracijo s peletiranjem ter logistiko hladne verige. Na podlagi literature in prakse v industriji članek ponuja priporočila za optimalne protokole sušenja in predstavi točke, ki bi jih bilo mogoče izboljšati.
Ključne besede: hmelj, sušenje, kakovost, Združene države Amerike, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2026; Ogledov: 292; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (677,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Priporočila za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil
Igor Pravst, Urška Blaznik, Aleš Krbavčič, Samo Kreft, Anita Kušar, Elizabeta Mičović, Barbara Razinger-Mihovec, Marjeta Recek, Jona Repe, Irena Rogelj, Vekoslava Stibilj, 2012, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Prehranska dopolnila so živila, namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali drugim fiziološkim učinkom in so običajno na tržišču v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, kot prašek v vrečkah, tekočina v ampulah, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah, ki so pripravljene tako, da se prehranska dopolnila lahko uživa v odmerjenih, majhnih količinskih enotah. Prehransko dopolnilo mora biti varno za uporabo, označeno in predstavljano mora biti tako, da ne zavaja potrošnika, njegova sestava pa mora ustrezati označbi do konca roka uporabnosti proizvoda, hranjenega po navodilih proizvajalca. Ta priporočila predstavljajo pomoč nosilcem dejavnosti pri zagotavljanju kakovosti prehranskih dopolnil in izhodišče za ocenjevanje kakovosti prehranskih dopolnil na tržišču.
Ključne besede: prehranska dopolnila, kontrola kvalitete, kakovost, varnost
Objavljeno v DiRROS: 30.01.2026; Ogledov: 347; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (166,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Kriteriji za izbor rastlinskih prehranskih dopolnil za prodajo v lekarni
Samo Kreft, Igor Pravst, Igor Klinc, Matjaž Tuš, Marjeta Selak, Tjaša Prevodnik, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Prehranska dopolnila, še posebno tista z zdravilnimi rastlinami, so izdelki, katerih kakovost je odvisna od mnogih dejavnikov. Nekateri dejavniki kakovosti so opredeljeni z zakonodajo in jih nadzorujejo državni organi, drugi pa so prepuščeni presoji tržišča. Ker potrošniki večinoma niso dovolj strokovno podkovani, je smiselno, da jim pri izbiri kakovostnih prehranskih dopolnil pomagajo lekarniški farmacevti. Pri presoji lahko uporabljajo navedbe na ovojnini in priloženih navodilih, lahko pa od proizvajalca zahtevajo dodatno dokumentacijo.
Ključne besede: certifikat, kakovost, varnost izdelkov, označba izdelkov
Objavljeno v DiRROS: 30.01.2026; Ogledov: 292; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (705,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Značilnosti zgradbe lesa sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljenih trem različnim okoljskim razmeram
Jožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje strukture in lastnosti lesa je ključno z vidika njegove smotrnejše obdelave, predelave in končne rabe. V članku opisujemo in primerjamo značilnosti zgradbe lesa triletnih sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljene trem različnim temperaturnim režimom v rastnih sezonah 2010–2011: kontrola (K, na prostem, povprečna temperatura v času rastne sezone = 17–19°C), rastlinjak (G, povprečna temperatura v času rastne sezone = 22–24°C) in hladilna komora (C, povprečna temperatura v času rastne sezone = 15–17°C). Na preparatih prečnih prerezov lesa smo tako preverili prisotnost in delež reakcijskega lesa, prisotnost gostotnih fluktuacij, prisotnost kalusa ter za bor še gostoto in položaj aksialnih smolnih kanalov. Rezultati kažejo na vrstno specifičen odziv pionirskega rdečega bora in sencovzdržne bukve na različne okoljske razmere v smislu debelinske rasti in strukturnih posebnosti lesa. Pojavnost lesno-anatomskih značilnosti je bila v splošnem večja v letu 2010 kot v 2011. To bi lahko pojasnili s presaditvenim šokom in z večjo verjetnostjo povzročitve mehanskih poškodb ob manipulaciji sadik, ki so negativno vplivali na kakovost lesa. Razlike v strukturnih posebnosti lesnih prirastkov v obeh proučevanih letih tudi kažejo na nujnost večletnih tovrstnih poskusov v nadzorovanih razmerah, saj se nekateri odzivi lahko pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Širina lesnega prirastka in lesno-anatomske značilnosti niso nujno povezane, zato na podlagi priraščanja ne moremo sklepati o kakovosti lesa.
Ključne besede: rdeči bor, navadna bukev, reakcijski les, smolni kanal, gostotne fluktuacije, juvenilni les, anatomija, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 439; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (738,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh