Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (jesen) .

1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Raziskovanje lesa velikega jesena (Fraxinus excelsior L.)
Ivan Možina, 1969, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, lesarstvo, les, veliki jesen, Fraxinus excelsior L.
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2023; Ogledov: 249; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (6,51 MB)

4.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-078 : vzorec št. 2023/00485
Nikica Ogris, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, mali jesen, Fraxinus ornus, jesenov škrlup, jesenova pepelovka, Hymenoscyphus fraxineus
Objavljeno v DiRROS: 25.08.2023; Ogledov: 197; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-004 : vzorec št. 2023/00012/mdg
Maarten De Groot, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Hylesinus crenatus, veliki jesenov lubadar, veliki jesen
Objavljeno v DiRROS: 28.02.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 0

6.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-176 : vzorec št. 2022/00696
Nikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, mali jesen, poljski jesen, Fraxinus ornus, pepelovka, Erysiphe salmonii, Phyllactinia fraxini
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2022; Ogledov: 329; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, Slovenija
Katarina Čufar, Tom Levanič, Anton Velušček, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Ključne besede: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 2151; Prenosov: 1320
.pdf Celotno besedilo (950,76 KB)

8.
9.
Dendrokronološke raziskave na Založnici - najmlajši znani bakrenodobni koliščarski naselbini na Ljubljanskem barju
Katarina Čufar, Anton Velušček, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Predstavljamo rezultate raziskav lesa in drugih arheoloških najdb z zaščitnih izkopavanj v jarkih na ostankih bakrenodobne-eneolitske koliščarske naselbine Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju. Od 1315 vzorcev lesa smo jih dendrokronološko raziskali 35%. Sestavili smo dve jesenovi (Fraxinus sp.) in eno hrastovo (Quercus sp.) kronologijo širin branik. Rekonstruirali smo gradbene aktivnosti na naselbini, ki so trajale 90 let. Ugotovili smo, da so se časovno prepletale z aktivnostmi na 10 km oddaljeni naselbini Parte, ki je obstajala istočasno. Na osnovi radiokarbonskih datacij konec gradbenih aktivnosti na Založnici datiramo v 25. stoletje pr. Kr. Naselbina v zadnjih 40 letih obstoja tvori najmlajšo znano eneolitsko koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju in v Sloveniji. Na podlagi datiranega lesa in primerjave drugih arheoloških najdb utemeljujemo uvrstitev naselbine v kulturo Somogyvár-Vinkovci, kar je novost pri interpretaciji poselitvenih sprememb pred nastopom bronaste dobe na območju Ljubljanskega barja, Slovenije in sosednjih dežel.
Ključne besede: kolišča, Ljubljansko barje, bakrena doba, arheologija, radiokarbonsko datiranje, dendrokronologija, arheološki les, hrast, jesen (drevo)
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1089; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (770,35 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh