Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdovi) .

371 - 380 / 491
Na začetekNa prejšnjo stran34353637383940414243Na naslednjo stranNa konec
371.
372.
Regionalna vegetacijska razčlenitev bazifilnih bukovih gozdov v Sloveniji
Milan Piskernik, 1971, strokovni članek

Ključne besede: bukovi gozdovi, bazofilni bukovi gozdovi, vegetacijska razčlenitev, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3701; Prenosov: 1727
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

373.
Bukove raziskovalne ploskve v Sloveniji ter boniteta bukovih rastišč
Martin Čokl, 1971, strokovni članek

Ključne besede: bukovi gozdovi, raziskovalne ploskve, boniteta, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3829; Prenosov: 1753
.pdf Celotno besedilo (709,35 KB)

374.
Pionirski gozd iva (Salix caprea L.) kot pionirska drevesna vrsta
Sonja Horvat-Marolt, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gojenje gozdov, pionirski gozdovi, pionirske drevesne vrste, iva, Salix caprea L.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4298; Prenosov: 1779
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

375.
Vegetacijske razmere v smrekovih mraziščih Slovenije
Milan Piskernik, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smrekovi gozdovi, pionirski gozdovi, mrazišča, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3784; Prenosov: 1723
.pdf Celotno besedilo (359,07 KB)

376.
Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod Vršičem
Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Ključne besede: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4730; Prenosov: 2250
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

377.
Primerjava izbranih krajinsko-ekoloških kazalcev za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih
Janez Pirnat, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z analizami sprememb krajinske zgradbe lahko tudi spremljamo, kako to vpliva na ocenjevanje pestrostne vloge gozda. V raziskavi smo ocenili, kateri kazalci za izračunavanje površin, jedrnih con in teženj k združevanju, katerih izračun omogoča program Fragstats 4.2, so najprimernejši glede na naše potrebe, kakšne so njihove omejitve in na kaj moramo biti še posebej pazljivi. Upoštevali smo različno ločljivost vhodnih podatkov ter različna pravila za izračune med rastrskimi celicami. Oboje smo primerjali za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih, Kočevske in Slovenske Istre. Kot primerna se izkažeta osnovna kazalca površin CA in PLAND, za zahtevnejše potrebe tudi AREA_AM. Pri oceni jedrnih con sta prav tako najprimernejša osnovna kazalca površin TCA in CPLAND, poleg njiju je uporaben še kazalec števila jedrnih con na enoto površine DCAD, za podrobnejše prostorske ocene jedrnih con pa sta primerna kazalca CORE_AM in DCORE_AM. Pri oceni teženje k združevanju je najbolj uporaben kazalec gostote zaplat PD.
Ključne besede: krajinsko-ekološki kazalci Fragstats, gozdovi, pestrostna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4553; Prenosov: 2089
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

378.
379.
380.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh