331. |
332. Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru Društva lastnikov gozdov Pohorje-KozjakŠpela Pezdevšek Malovrh, Tomislav Laktić, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih opredeljena kot samostojno in nepridobitno združenje. Kot odgovor temu se je med člani pokazala težnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. V prispevku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega (zadružnega) sodelovanja. Na vzorcu članov društva in zadruge je bila opravljena anketa o poslovnem povezovanju in možnostih profesionalizacije dela. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši lastniki gozdov večjih gozdnih posesti z višjo stopnjo izobrazbe. Člani društva in zadruge so naklonjeni poslovnemu povezovanju in profesionalizaciji, vendar sami nočejo nositi finančnega bremena. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam in profesionalizaciji dela. Ključne besede: zasebni gozdovi, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, društvo lastnikov gozdov, gozdarska zadruga, profesionalizacija aktivnosti Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5546; Prenosov: 2965 Celotno besedilo (675,26 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
333. |
334. |
335. Spremembe lastninske strukture gozdov zaradi denacionalizacije in njihove gozdnogospodarske poslediceIztok Winkler, Mirko Medved, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: S političnimi in gospodarskimi spremembami po l. 1990 se v Sloveniji spreminja lastninska struktura. Za gozdove je zlasti pomemben proces denacionalizacije po II. svetovni vojni podržavljenih gozdov. Dosedanja raziskovanja kažejo, da je povprečna velikost vrnjene zasebne gozdne posesti 30 ha, vendar jo bodo v povprečju dobili 3 dediči. 40% denacionalizacijskih upravičencev oz. njihovih dedičev doslej ni imelo gozdov. Z denacionalizacijo se bo sicer povečalo število lastnikov gozdov, povprečna zasebna gozdna posest pa le malo. Polovica denacionalizacijskih upravičencev in dedičev je nekmetov Ključne besede: denacionalizacija, zasebni gozdovi, lastniki, gospodarjenje, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4344; Prenosov: 1816 Celotno besedilo (1,35 MB) |
336. |
337. |
338. |
339. |
340. |