11. |
12. |
13. Interakcije v mikorizosferi določajo dinamiko ogljika v ekosistemu bukovih gozdovTine Grebenc, Hojka Kraigher, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaloga ogljika v gozdnih tleh je največji bazen terestičnih zalog organskega ogljika, njegova dinamika pa je vezana na talne, predvsem simbiontske organizme. Med najpomembnejše simbionte v gozdnih tleh, tako po vrstni kot funkcionalni pestrosti, sodijo ektomikorizne glive. V gozdnih ekosistemih v Sloveniji, v katerih prevladuje bukev, smo na osnovi morfoloških in molekularnih znakov identificirali večje število mikoriznih gliv in nekatere nove na kratko opisali. Na osnovi številčnosti posameznega tipa ektomikorize smo prvič izračunali prispevek tipa (vrste glive) ektomikorize k neposrednemu skladiščenju ogljika v ektomikorizi in v tleh v zgornjih plasteh tal (do globine 20 cm). Podatke o ogljiku, shranjenem v ektomikorizi, smo primerjali z modeliranimi količinami celotnega ogljika v gozdnih tleh, shematsko prikazali povezave in tokove ogljika ter pomen ektomikorize za dinamiko ogljika v gozdnih ekosistemih z bukvijo. Ključne besede: gozdna tla, bukev, Fagus sylvatica L., ektomikoriza, vrstna pestrost ektomikorize, funkcionalna pestrost ektomikorize, dinamika ogljika, ogljik v ektomikorizi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4472; Prenosov: 1913 Celotno besedilo (654,33 KB) |
14. |
15. Raziskave gozdnih ekosistemov na območju Mošenika pri Kočevski Reki : zbornik prispevkov2001, ni določena Ključne besede: Kočevsko, gozdovi, ekologija, ekosistemi, monitoring, gozdna tla, rastlinske združbe, vegetacija, zborniki Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3733; Prenosov: 784 Celotno besedilo (3,75 MB) |
16. Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal na Slovenski 16 X 16 kilometrski bioindikacijski mrežiMihej Urbančič, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bioindikacijska mreža, interpretacijska površina, rastiščne značilnosti, gozdna tla, pedološke metode dela, reprezentančni talni profil, združeni vzorec tal, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4296; Prenosov: 1822 Celotno besedilo (1,17 MB) |
17. |
18. Primerjava metod vrednotenja okoljskih razmer gozdnih ekosistemov na osnovi fitoindikacijeLado Kutnar, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdna vegetacija, gozd doba, rastišče, dejavnik okolja, gozdna tla, fitocenološki popis, fitoindikacija, metoda dela, vrednotenje, klastrska analiza Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4385; Prenosov: 1920 Celotno besedilo (2,00 MB) |
19. Tla in talna mezofavna v travniških in gozdnih ekosistemih na komenskem KrasuJulijana Lebez Lozej, Mihej Urbančič, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, sukcesija, pedofavna, mezoartropodi, Komen, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4517; Prenosov: 1907 Celotno besedilo (1023,87 KB) |
20. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti. Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4596; Prenosov: 1908 Celotno besedilo (1,57 MB) |